Gorazd Škof: Odločala bo hladna glava

Ko je sredi septembra zapustil Celje Pivovarno Laško, se s tem v mestu ob Savinji niso mogli sprijazniti. Pri slovenskem rivalu iz Zagreba ga kujejo v zvezde, tako v klubu kot mediji in navijači. Trenutno je 31-letni Brežičan v izvrstni formi, zato bo zagotovo strah in trepet "pivovarjev" na sobotnem obračunu lige prvakov. Tudi celjske igralce pozna zelo dobro … Skoraj vedno nasmejan rokometaš je v teh dneh še bolj radosten, saj pričakuje prvega otroka. Zmaga njegovega sedanjega kluba Zagreba v hramu slovenskega rokometa bi veselje še povečala. V pogovoru za Sportal ni hotel veliko razpravljati o odhodu trenerja Lina Červarja v začetku tedna … Napovedal pa je zmagoslavje Croatie Osiguranje Zagreba sredi Celja.

Vračate se v dvorano Zlatorog, a tokrat v drugem dresu. Iz Celja niste odšli z odobravanjem, kakšni so torej občutki ob vrnitvi? Nič posebnega se mi ne zdi. Dvorana se ni spremenila, slišim le, da ne bo polna, za kar mi je žal. Igrišče je še vedno veliko 40x20, tla ostajajo ista. Zame ni nič bolj pomembno kot zmaga. Ta je imperativ.

Pričakujete žvižge ali sprejem z odprtimi rokami? Bolj pričakujem žvižge, a se s tem ne obremenjujem. Vsak naj ravna po svoji vesti. Mene na Celje vežejo enkratni spomini, ki jih nikoli ne bom pozabil. Z ekipo smo doživljali vzpone in padce, uspehe in neuspehe. Celje mi je veliko dalo, imel sem izrednega trenerja Hermana Wirtha, Tone Turnšek pa je živel za rokomet in nas. To sta dve osebi, ki sta me najbolj zaznamovali. Dokler je trajalo, je bilo lepo, a potem se nisem več videl v ekipi, zato sem raje odšel.

V tem tednu ste v zagrebškem klubu doživeli šok, ko se je poslovil dolgoletni trener Lino Červar. Kako je vse skupaj vplivalo na moštvo? Tega ne bi rad komentiral, saj sem v klubu šele pol leta in sem s Červarjem malo delal. V prvi vrsti sodelujem z Mirkom Bašićem. O tem, kako so doživeli odhod trenerja, morate vprašati koga drugega, ki je v Zagrebu že dolgo časa, sam sem bolj sekundarni dejavnik.

Zagreb je minuli konec tedna klonil pred domačimi navijači s Chamberyjem. Je to tudi posledica zadnjih naporov na svetovnem prvenstvu? Morate vedeti, da je med Slovenijo in Hrvaško velika razlika. Hrvaška reprezentanca se na vsakem tekmovanju bori za medaljo, medtem ko mi igramo tekme za mesta med devet in 12. Seveda to pušča posledice. Hrvati so vselej pod večjim pritiskom, psihološko so lahko zelo izpraznjeni, tempo tekmovanj pa tudi ne dopušča regeneracije. Pozna se tudi, da Zagreb nima konkurence v državnem prvenstvu, liga prvakov je vse, na kar stavimo. Težko pa je tempirati formo le na ligo prvakov.

Pričakujemo dvoboj starih rivalov, Celja PL in Zagreba. Kdo je v tem trenutku boljši? Kakovost je na naši strani, a to včasih ni dovolj. Saj veste, tisto, kar je na papirju, je potrebno potrditi tudi na parketu. Dejstvo je, da lahko premagamo vsakogar, lahko pa tudi izgubimo, če motivacija ni na dovolj visoki ravni.

A tokrat dvomov o motivaciji ni … Ne, ne. Smo zelo motivirani, saj vemo, da nas le dve točki peljeta naprej v Chambery in na pot proti četrtfinalu evropskega tekmovanja. Ni pomembno, kdo bo zadeval, kdo bo branil, šteje le, da pokažemo pravi značaj.

V klubu vam ob neuresničitvi cilja – napredovanju v četrtfinale LP – grozijo z odvzemom plač … Dodaten motiv? S tem se ne ukvarjamo. Vemo, kje smo ga polomili in moramo to sedaj popraviti.

Bo za vas lažje braniti proti Celju kot denimo proti Chamberyju ali pa Rhein-Neckar Löwen? Dobro poznate igralce nasprotne ekipe … Dobro jih poznam, a tudi oni mene. Velikih skrivnosti ni. Poznajo moje slabosti in reakcije. Je pa res, da pada več strelov, zato je vratar v manjši prednosti. Odločilno je lahko tudi to, da Celjani nimajo levičarja in da igra le sedem do osem igralcev. Odločala pa bo zagotovo hladna glava.

Torej napovedujete zmago Zagreba? Napovedujem! Naš cilj je jasen!