Nedelja, 19. 3. 2017, 13.00
6 let, 7 mesecev
Projekt Hudo dobra telovadnica #anketa
Dotrajane in za otroke nevarne šolske telovadnice (lahko) čakajo lepši časi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
Slovenske telovadnice so v povprečju stare 33 let. Najmlajše in najbolj prostorne so v Murski Soboti, najstarejše in z najmanjšo prostornino (s celo trikrat manjšim obsegom vadbenih površin na učenca) pa v Mariboru in Ljubljani.
Zastarele šolske telovadnice in vedno slabše gibalne sposobnosti otrok in mladostnikov so spodbudile rojstvo projekta HUDO dobra TELOvadnica, ki bo tisti osnovni ali srednji šoli, ki bo posnela najbolj všečen gibalni video in ki ure telesne vzgoje izvaja v dotrajanih prostorih, prinesla obnovo telovadnice v vrednosti 55 tisoč evrov.
Člani akrobatske skupine Dunking Devils so ambasadorji projekta Hudo dobra telovadnica, ki želi opozoriti na nujnost posodobitve šolskih telovadnic z vidika zagotavljanja kakovostne in varne vadbe, ki bo različnim ciljnim skupinam šolskih telovadnic omogočila ustrezno telesno zmogljivost.
Vodja projekta Hudo dobra telovadnica, ki se odvija pod pokroviteljstvom ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je fakulteta za šport (FŠ), spodbudila pa sta ga dva dejavnika.
Analiza športnovzgojnega kartona, ta letos praznuje 30 let sistemske uvedbe v slovenski izobraževalni sistem, kaže na upad telesnih zmogljivosti. Skrb vzbujajoč je predvsem pri fantih, na področju moči rok in ramenskega obroča.
Prvi izvira iz ugotovitev analize podatkov v športnovzgojnem kartonu, ta letos praznuje 30. obletnico sistemske uvedbe v slovenski izobraževalni sistem, drugi pa izhaja iz študije Analiza šolskih telovadnic v Sloveniji.
Glavni avtor študije in ihkrati tudi vodja projekta, ki bo izbrani šoli prinesel obnovo šolske telovadnice v vrednosti 55 tisoč evrov, je dr. Gregor Jurak, profesor na FŠ in član skupine Slofit, ki se ukvarja s proučevanjem gibanja otrok in mladine.
"Po analizi podatkov športnovzgojnega kartona v slovenskih šolah smo opazili medgeneracijski upad posameznih gibalnih sposobnosti. Najbolj so na udaru fantje, bolj natančno moč njihovih rok in ramenskega obroča," je prvo od vsebinskih povezav s projektom Hudo dobra telovadnica predstavil Jurak, ki je tudi avtor druge študije, na katero se opira projekt, in sicer študije z naslovom Analiza šolskih telovadnic v Sloveniji.
"Projekt Hudo dobra telovadnica izvira iz ugotovitev športnovzgojnega kartona, ki kažejo na upad telesnih zmogljivosti, in analize slovenskih šolskih telovadnic," je povedal vodja projekta dr. Gregor Jurak s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
Starostno povprečje slovenskih telovadnic: 33 let
Študija je pokazala velike pomanjkljivosti slovenskih šolskih telovadnic. "Telovadnice so stare, v povprečju štejejo 33 let. To je še posebej pereča tema v urbanih središčih, kjer je v telovadnicah zelo malo prostora. Ljubljana ima na primer od 1,17 do 1,3 kvadratnega metra prostora na šolarja, medtem ko telovadnica v Murski Soboti zagotavlja tri kvadratne metre prostora na šolarja."
Končni cilj natečaja je celostna posodobitev ene od šolskih telovadnic, ki bo narejena in opremljena v skladu s strokovnimi priporočili fakultete za šport in bo postala vzorčni primer nadaljnje posodobitve podobnih šolskih telovadnic. (Fotografija iz študije Analiza šolskih telovadnic v Sloveniji).
Zakaj jih v Murski Soboti imajo, v Ljubljani pa ne?
Tak razkorak se je zgodil z osamosvojitvijo Slovenije, ko se je začela decentralizacija in gradnja novih šol, zlasti v manj razvitih regijah, kjer so takrat zrasle tudi sodobne telovadnice, medtem ko so se v mestnih središčih morali sprijazniti s starimi telovadnicami, je opozoril Jurak.
Tako je na primer v Ljubljani kar nekaj tipskih telovadnic, ki so jih pred tremi desetletji zgradili iz samoprispevka in so danes zelo zastarele, nekatere pa celo nevarne za otroke. "Zakaj? Pod je plastičen, stene so nezaščitene in podobno."
Raziskovalci so vse ugotovitve nanizali v študiji in podali tudi smernice, ki nakazujejo, kako je treba posodobiti dvorane. "Šole želimo opozoriti na to, da morajo biti elementi telovadnice kakovostni, ne pa poceni. Podi v telovadnici morajo biti primerni za večdesetletno uporabo, ne pa zgolj za enoletno," je pojasnil Jurak.
Nekaj izsledkov študije z naslovom Analiza šolskih telovadnic v Sloveniji
Neenakomerna razpršenost šolskih športnih dvoran
Ključna ugotovitev analize je, da je prostorska razpršenost šolskih športnih dvoran precej neenakomerna. Tako je denimo v osnovnih šolah dvakrat več vadbenih površin na učenca kot v srednji šoli, so ugotovili avtorji študije.
Alarmantno je tudi dejstvo, da so razlike med posameznimi deli Slovenije zelo velike. Na Spodnjeposavskem in Pomurskem imajo v osnovni šoli skoraj dvakrat večji obseg vadbenega prostora kot v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji ter Jugovzhodni Sloveniji.
Najbolje v Murski Soboti, najslabše v Mariboru in Ljubljani
Med mestnimi občinami osnovnošolcem daleč najboljše pogoje zagotavlja Murska Sobota, najslabše pogoje, skoraj trikrat manjši obseg vadbenih površin na učenca, pa Maribor in Ljubljana.
Tudi v srednješolskem prostoru je razpršenost velika, kaže študija. Velenje, Slovenj Gradec in Murska Sobota imajo skoraj trikrat več pokritih vadbenih površin kot Ljubljana. Okolja, kjer imajo največji obseg vadbenih površin, imajo praviloma tudi najnovejše športne objekte.
Stare v Kranju in Ljubljani, mlade v Murski Soboti, Ptuju in Novem mestu
Starejše športne dvorane imajo mestne občine. Povprečna starost osnovnošolskih dvoran v mestnih občinah je 31,7 let, srednješolskih pa 25 let.
Najstarejše osnovnošolske športne dvorane imajo v Kranju in Ljubljani (povprečna starost je okoli 35 let), več kot deset let mlajše pa so v Murski Soboti, Ptuju in Novem mestu.
Najstarejše srednješolske športne dvorane imajo v Velenju in Slovenj Gradcu. Povprečna starost teh je okoli 37 let.
Dunking Devils podoživeli elemente "kartona"
Akrobatska skupina Dunking Devils je v znak podpore projektu posnela atraktiven video s številnimi elementi meritev za športnovzgojni karton.
Ambasadorji projekta Hudo dobra telovadnica so člani akrobatske skupine Dunking Devils, ki so za promocijo projekta posneli atraktiven video, ki vsebuje tudi elemente iz športnovzgojnega kartona, od dvigovanja trupa, vese v zgibu do poligona nazaj. Odprti so tudi za pomoč pri idejni zasnovi videa.
Video: Dunking Devils so posneli promocijski video za projekt Hudo dobra telovadnica
"Razmišljamo, da bi v mesecu dni pripravili odprti trening oziroma delavnico, kamor bi povabili mentorje in njihove dijake ter jim pomagali z nasveti v zvezi s kreativnim razmišljanjem. Nekaj tega znanja bi z veseljem delili tudi z osnovnošolci in dijaki," je napovedal menedžer skupine Dunking Devils Domen Rozman.
Kdo lahko sodeluje?
Osnovne in srednje šole iz Slovenije.
Kako lahko sodelujete?
Video ali kolaž fotografij na temo huda telovadnica je v spletni obrazec na uradni spletni strani projekta www.hudodobra-telovadnica.si treba oddati oddati do 26. 4. 2017.
Zmagovalna šola bo za nagrado prejela celostno posodobitev šolske telovadnice v vrednosti 55 tisoč evrov. Prenovo bo v skladu s strokovnimi priporočili Fakultete za šport Univerze v Ljubljani izvedlo podjetje Elan Inventa, ki je donator projekta. Prenova bo služila kot vzorčni primer nadaljnje posodobitve šolskih telovadnic.
Kdo bo zmagovalec?
Šolo, ki bo deležna temeljite obnove telovadnice, bo izbrana v dveh krogih. Najprej bo odločala komisija, sestavljena iz predstavnikov glavnih deležnikov projekta (do 15. 5. 2017), na koncu pa s spletnim glasovanjem (številom všečkov) še splošna javnost. Javno glasovanje bo trajalo od 1. 6. 2017 do 16. 6. 2017.
Nagrajenih bo deset šol. Devet jih bo dobilo telovadno opremo, zmagovalec pa bo deležen prenove telovadnice v vrednosti 55 tisoč evrov. Prenova bo zaradi raziskav, ki so potrebne, in analize ter svetovanja izvedena med šolskimi počitnicami v šolskem letu 2017/2018.
Organizator pričakuje okrog 60 prijav.
