Blaž Kavčič: Navijal bom za Rafaela Nadala

Ljubljančan, s 124. mestom na svetovni jakostni lestvici – sredi novembra 2009 je bil že 118. - najvišje uvrščeni slovenski teniški igralec vseh časov, se je zaradi težav s kolenom v Melbourne podal sorazmerno pozno, šele drugi teden v tem letu. Odločitev je bila na mestu, saj si je v kvalifikacijah, prvič v karieri, priigral nastop na enem izmed štirih največjih turnirjev na svetu. Poprej mu je vedno spodletelo, na trdi, a tudi dovolj počasni podlagi OP Avstralije pa je v minulih dneh znal unovčiti formo, ki jo je pred odhodom v domovino kengurujev izklesal v domovini. V prvem krogu avstralskega teniškega praznika ga čaka dvoboj z Američanom Waynom Odesnikom, s katerim bo po svoje simboliziral tudi bližajoče se nogometno srečanje na svetovnem prvenstvu na jugu Afrike. Njegov tekmec je bil namreč pred 24 leti rojen v Johannesburgu, kjer se bosta 18. junija na štadionu Ellis Park pomerili ravno izbrani vrsti ZDA in Slovenije.

V prvem krogu vas čaka 89. igralec sveta, Američan Wayne Odesnik. Predstavlja premagljivo oviro? Imam možnosti, a ga žal ne poznam najbolj. Vem, da je levičar, nisem pa z njim še nikoli igral, niti nisva nikdar nastopila na istem turnirju. Nekatere igralce, ki so se z njim že pomerili, sem povprašal za mnenje, a je na podlagi vsega zelo težko sestaviti kakšno posebno taktiko. Moram pač odigrati tako, kot znam. Tako bo najlažje. Boljši igralci na največjih turnirjih skušajo vedno vsiliti svojo igro. So tako dobri, da znajo vse in je proti njim težko kaj sestavljati.

Vas je žreb združil z Američanom slovenskega rodu? Bojda ne. Tudi mene je to zanimalo (smeh), a sem dobil informacije, da nima nobene povezave s Slovenijo in je navkljub zanimivemu priimku čistokrvni Američan.

Se je odločitev, da ste se za razliko od rojaka in velikega prijatelja Grege Žemlje, ki je še pred novim letom odpotoval na ''preizkusni'' turnir na Novo Kaledonijo, na drugi konec sveta odpravili sorazmerno pozno, obrestovala? Lahko potrdim, da se je. Imel sem namreč težave s kolenom. Tudi če bi hotel oditi prej na turnir, ne bi bil za to sposoben. Težave me žal še vedno spremljajo. Po vsakem dvoboju imam hude bolečine in pri fizioterapevtih preživim tudi uro in pol. Do sedaj sem bil kos vsem izzivom, imajo pa veliko zaslug tudi protibolečinske tablete, ki jih uporabljam že cel mesec. Zdravniki so dejali, da ne more iti na slabše in si s tabletami ne morem nič škodovati. To je edina dobra stvar pri tej poškodbi, nekakšna sreča v nesreči.

Pa bodo tablete pomagale, če se bo v ponedeljek dvoboj prevesil v peti niz? Zagotovo. To bo moj prvi nastop v glavnem turnirju Melbourna in bom vsekakor stisnil zobe. V takšni borbi, polni adrenalina, pozabiš na bolečine. Upam, da bo vse normalno. Verjamem tudi v pomoč s tribun. Na moji klopi bo na tribunah tudi dober prijatelj Ivo Lampič, morda pa ponovno pride druščina slovenskih navijačev iz Melbourna, ki me je spodbujala že v kvalifikacijah. Tudi z izobešeno slovensko zastavo. Bilo je zelo lepo, po dvoboju pa so mi povedali, da bodo skušali pomagati tudi v ponedeljek, a bodo morali zaradi zgodnjega začetka dvoboja najprej (ob 11. uri dopoldan po avstralskem času, op. p.) preveriti stvari pri svojih nadrejenih v službah (smeh).

Vaš uradni krst na največjem teniškem dogodku, z Američanom boste prekrižali lopar na uvodnem dvoboju prvega dne OP Avstralije na igrišču št. 5, je vedno bližje. Že kaj raste napetost? Niti ne. Zaenkrat napetosti še ne čutim. S trenerjem Davidom Lenarjem sva v nedeljo opravila malce bolj pozen trening, ki je pokazal dobro pripravljenost. Malce me je skrbelo, ker sem imel v zadnjem krogu kvalifikacij kar zahteven dvoboj z Indijcem Somdevom Devvarmanom, a kaže zelo dobro.

Kako pa je nasploh z organizacijo treningov pred začetkom odprtega prvenstva Avstralije? Imajo boljši igralci določeno prednost? Imajo, saj lahko trenirajo na večjih štadionih, mi – malce slabši – pa dobimo na voljo manjša igrišča, ki pa vseeno spadajo v sklop odprtega prvenstva Avstralije, tako da ni nobenih težav. Če bi mi žreb denimo nameril kakšnega favorita, s katerim bi se pomeril na Rod Laver Areni, potem bi mi za trening odstopili tudi to igrišče, a nisem imel takšnega žreba. Tudi Grega (Žemlja, op. p.) ne, tako da trenirava vsak s svojim trenerjem drugje. Je pa fino, ker je na istem mestu zbrano tako veliko število igralcev in lahko za spremembo od običajnih treningov izkoristiš priložnost in treniraš tudi s kom drugim kot sicer.

V odločilnem krogu kvalifikacij ste naleteli na nepričakovano težavo in indijskega tekmeca razočarali do te mere, da vam po porazu sploh ni hotel stisniti roke … V zadnjem krogu sem res sredi drugega niza naletel na veliko težavo. Padel sem v krizo. Sprva nisem vedel zakaj, še bolj me je presenetilo, da me je začelo zebsti. Pri rezultatu 5:4 sem sodniku povedal, da bi rad po končani igri zaprosil za zdravniško pomoč. Ko me je zdravnik res pregledal, je prišel do spoznanja, da sem imel premalo sladkorja. Svetoval mi je, da nekaj hitro pojem in popijem malce kokakole. Stanje se do konca dvoboja ni kaj prida izboljšalo, a sem se na srečo prebil na tekmovanje. Zares je bilo čudno, da me je začelo zebsti, ker je bilo zunaj zelo vroče. Še v prvem nizu sem zaradi vročine in sopare komaj dihal, potem pa me je zeblo … Po tem dvoboju je bilo na treningih veliko bolje. Zdaj vem, da si bom na dvoboj z Odesnikom prinesel nekaj banan, pa tudi popil nekaj kokakole, da se ne bi vse skupaj ponovilo.

Vam trda igralna podlaga v Melbournu ustreza? Mi. Predvsem zaradi tega, ker je počasna, tako da so točke malce daljše kot na US Opnu. Točko si moraš pripraviti in ne smeš igrati brezglavo. Meni to ustreza. Je pa podlaga drugače zelo naporna za telo. Je zelo groba, tako da bo za igralce, ki imajo težave s kolenom oziroma gležnjem, to zelo obremenjujoče. Zelo trpijo tudi podplati. Sam sem že dobil žulje. Jutri jih bom moral pred dvobojem znova bandažirati, kar pa je na turnirjih v Avstraliji že nekaj povsem normalnega.

V primeru napredovanja bi vas v drugem krogu najverjetneje pričakal 27. nosilec, Nemec Phillip Kohlschreiber. V bistvu o tem še ne razmišljam. Mislim le na dvoboj prvega kroga. Če bom dobro odigral, bom imel lepo priložnost za zmago. Šele nato bom razmišljal o drugem krogu.

Kdo pa je po vašem mnenju favorit za osvojitev prvega teniškega vrhunca leta 2010? Ve se. Navijal bom kot vedno za mojega vzornika Rafaela Nadala. Nekako imam občutek, da ima največ možnosti za naslov. Se pa poraja zanimiva reč, saj se lahko srečava v 3. krogu. Če bi se to pripetilo, bi se mi uresničile sanje. To bi bilo nekaj najlepšega …