SiolNET. Sportal Sportal +
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Beno Lapajne: Sposobni smo se uvrstiti na OI

1

termometer

Vratar Beno Lapajne, ki si kruh služi pri španskem prvoligašu Aragonu, je standardni član izbrane vrste Slovenije. Na seznam za EP na Norveškem je 34-letnika uvrstil tudi novi selektor Miro Požun.

Najizkušenejšega vratarja izbrane vrste smo ujeli na letališču v Parizu, ko se je vračal v domovino, in z njim spregovorili o zadnjih tektonskih premikih v reprezentanci, o slovenski ligi, o klubski karieri na Pirenejskem polotoku, o poškodbi in o pričakovanjih pred prvenstvom stare celine.

Vaš komentar menjave Kasima Kamenice na selektorskem stolčku, in to le dober mesec pred evropskim prvenstvom ... Pod njegovim vodstvom je bilo odlično, odnosi so bili urejeni. Mislim, da ni bilo pravih razlogov za menjavo. Vodstva pač nastavljajo in odstavljajo trenerje. To je njihova legitimna pravica, vendar s stališča igralca menjava ni bila na mestu, a tako pač je. Gremo naprej z novim selektorjem, igramo za Slovenijo in upam na čim boljši rezultat na evropskem prvenstvu.

Novi selektor Miro Požun za vas praktično ni nov, saj ste v preteklosti z njim že sodelovali v reprezentanci ... On je bil prvi selektor, ki me je vzel na evropsko prvenstvo. Bil je moj trener v Velenju in Celju in ga zelo cenim. Mislim, da problem ni v trenerjih, temveč v igralcih. Trenerji se namreč menjavajo, igralci pa bolj ali manj ostajajo isti. Na koncu o rezultatu odloča kakovost igralcev. Trenerji sicer reprezentanci dajo svoj pečat, vsekakor pa niso odločilni faktor za končni uspeh.

Kakšen potencial vidite v slovenski reprezentanci? Pred kratkim je bila objavljena lestvica Evropske rokometne zveze, kjer smo na devetem mestu. Bili smo na desetem na svetovnem prvenstvu. To je naša realnost, če pogledamo rezultate zadnjih 10, 15 let. Ne smemo si delati iluzij, da smo lahko konstantno na neki visoki ravni. Ko bomo malo bolj začeli spoštovati sami sebe in ko nas bo javnost malo bolj spoštovala kot ljudi, bomo dosegli tisto, česar smo sposobni. Sposobni pa smo tisto, kar smo pokazali na evropskem prvenstvu v Sloveniji. Sposobni smo torej veliko, vendar se lahko rezultat doseže le, ko so vse sile pozitivne in vsi dihajo za eno: igralci, novinarji, javnost. Do zdaj se je to zgodilo le enkrat v novejši zgodovini Slovenije. Da smo res nekaj naredili, da smo dobili medaljo in to je velik rezultat. Zelo malo je namreč držav, ki imajo medalje z velikih prvenstev, še posebej tako malih, kot je Slovenija. In to ob tako majhnem kakovostnem kadru.

Veliko naših igralcev igra v odličnih evropskih klubih, smemo biti zaradi tega optimisti pred EP? Kakovost nesporno imamo ... Na evropski sceni spadamo med prvo deseterico, to je vrhunska raven. Povejte mi, v katerem drugem športu je Slovenija tako visoko. V nogometu je 83. V košarki smo bili zelo blizu medalji, a se žal ni izšlo. Tudi rokometna reprezentanca je imela dvakrat, trikrat možnosti priti v polfinale, ob osvojeni medalji seveda, a o uspehu odloča več faktorjev. Ko je uspeh, je vse lepo. Ko gre slabo, pač ni. Življenje gre naprej, treba je delati. Pozitivno gledati na stvari in rezultat slej ko prej pride.

Igrate v Španiji, ste zadovoljni s trenutnim položajem v ekipi? V Španiji se počutim odlično, plačujejo redno. Na žalost ima zadnja tretjina lige finančne probleme. A mislim, da je to druga najmočnejša liga, takoj za nemško. Čeprav Španci pravijo, da je najmočnejša liga na svetu, ampak ni. Tako kot Slovenci pravijo, da imamo tretjo najmočnejšo ligo, pa seveda to ni. Na žalost je peta, šesta. Upam, da bodo Slovenci začeli spet več vlagat v šport: v nogomet, košarko, rokomet. Le tako lahko pride do vrhunskih rezultatov. Brez vlaganj ni nič. Slovenci pa smo znani po tem, da bi radi brez vložka postali svetovni prvaki. To pa ne gre.

Kako bi ocenili slovensko ligo, nazadnje ste igrali proti Gold Clubu ... Že tretjo sezono ne igram doma. V pokalu evropske rokometne zveze smo igrali z Gold Clubom, ki ima odlično ekipo. A za vidnejšo vlogo v Evropi slovenskim klubom manjka potrpljenja. Tako v Celju kot v Velenju. Upam, da se bo Koper dvignil z Gold Clubom. Kakovost ekip je dobra, a liga potrebuje malo več spodbude, malo več pozitivne energije. Mislim, da ima Pivovarna Laško največji proračun v zgodovini kluba. Sestavili so ekipo in šli naprej v ligi prvakov. Igra se torej Evropa. Vsesplošen rezultat pa bo prišel šele v trenutku, ko bo v Ljubljani klub na ravni Celja, ob vsem spoštovanju Velenja in Gold Cluba. Takšna konkurenca bi se poznala tako v klubih kot tudi v reprezentanci. Moramo vedeti, da so se najboljši rezultati začeli, ko je Slovenija prvič prišla na olimpijske igre, ko so trije slovenski klubi igrali v treh polfinalih evropskih pokalov. To je bilo leta 2000. Reprezentanca brez močnega klubskega rokometa ne pomeni nič. Vemo, kako so lani slovenski klubi izpadali v evropskih tekmovanjih. To je glavni problem, da niso evropsko konkurenčni. Liga je sicer zanimiva, vendar v Evropi ni na takšni ravni, kot je bila pred šestimi, sedmimi leti.

Kdaj vam poteče pogodba z Aragonom, imate že kakšno novo ponudbo? Pogodbo imam do konca 2009. Zaenkrat nimam novih ponudb, a to me ne skrbi. Po preteku sedanje pogodbe bom star 36 let. Bomo videli, kaj bo po tem.

Kako popularen je rokomet v Španiji, vemo, da je tam nogomet »zakon«? Popularnost športa v Španiji gre tako: nogomet, košarka, rokomet. V našem mestu igra nogometni prvoligaš Real Zaragoza. Čeprav jim letos gre bolj slabo, imajo na vsaki tekmi 30.000 ljudi. Košarka je v drugi ligi, pa ima na vsaki tekmi 12.000 ljudi. Mi pa imamo 5 tisoč ljudi na tekmo. Veliko je odvisno od denarja. V drugi ligi ima naš košarkarski klub okoli 7 milijonov evrov proračuna. Rokomet si realno deli tretje, četrto mesto z dvoranskim nogometom. V Španiji ljudje gledajo na šport kot na obliko zabave. Spoštujejo športnike, kar pri nas malo pogrešam.

Imate že družino – ženo in dva sinova, kako to usklajujete s kariero. So družinska potovanja z letalom naporna? Ne, sploh ne. Odlično usklajujem kariero z družino. Otroci so se že navadili na potovanja. Tu v Parizu sem se ustavil pri starem prijatelju iz časov, ko sem še igral v Franciji. Združil sem prijetno s koristnim. Sem na poti domov, to je bil le »pit stop« med Španijo in Slovenijo, kjer bom praznoval novo leto.

Kako huda je poškodba mišice v levem komolcu? Je vprašljiv nastop na EP? Danes me bo pregledal zdravnik in potem bomo videli, kako naprej.

Na evropskem prvenstvu vas najprej v skupini A čakajo tekme proti Češki, Poljski in Hrvaški. Vaša pričakovanja? Tri zmage.

Kakšen pa je realen domet naše reprezentance na EP? Uvrstitev na olimpijske igre.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin