Amer Jukan: Rekli smo si, da bomo šli na vse ali nič … In uspelo nam je

... naziv najboljšega igralca pa si je prislužil Amer Jukan. Koprskemu vezistu so prestižen naslov podelili tako gledalci kot tudi novinarji in tridesetletni, v Bosni in Hercegovini rojeni nogometaš, je tako dokazal, da se ne znajde zgolj na travnati površini, ampak tudi na parketu …

Kako se počutite, ko ste v tako ugledni druščini osvojili turnir PrveLige Telekom Slovenije All Star? Lep občutek je zmagati na taki prireditvi … Na slednjo smo šli z namenom, da bi se družili in igrali za zabavo. Na koncu smo bili seveda vsi, tako igralci kot strokovno vodstvo, veseli ob doseženem uspehu.

Na turnirju ste bili po mnenju novinarjev kot tudi gledalcev izbrani za najboljšega nogometaša. Nedvomno gre za posebno priznanje … Res je … Tudi sicer igram rad mali nogomet, čeprav bi bilo bolje, zaradi nepotrebnih poškodb, da bi ga igral čim manj. Dal sem vse od sebe in tako pokazal, da se znajdem tudi na parketu. Novinarji ste se torej odločili, da sem bil najboljši in tega sem neizmerno vesel.

Po skupinskem delu vam ni kazalo najbolje, saj ste bili v svoji skupini šele četrti. Ste iz omenjenega razloga pričakovali, da boste v vitrino postavili novo lovoriko? Nismo … Tudi drugi dan tekmovanja, ko smo prvo tekmo odigrali z MIK CM Celjem in jo izgubili, se nam še sanjalo ni, da bi lahko osvojili prvo mesto. Zatem smo v četrtfinalu, sicer nekoliko srečno, premagali Mariborčane … Rekli smo si, da bomo odslej šli na vse ali nič … In uspelo nam je.

Kako je bilo v pretresljivem finalnem obračunu zaigrati proti mladi domžalski ekipi, ki je nedvomna bila prijetno presenečenje tega turnirja? Gre za izredno mlade igralce, ki dosti tečejo in so željni dokazovanja. Mi smo igrali potrpežljivo in skušali doseči zadetek več od njih. Na koncu je bilo prisotno nekaj sreče in iznajdljivosti, zato lahko rečem, da smo nenazadnje zasluženo zmagali.

… kaj pa, sicer že v četrtfinalu, proti favoriziranim domačinom, ko je bilo zaradi "vijolic" v dvorani Lukna prisotno pravo nogometno vzdušje? Ne da se opisati z besedami, kako zelo lepo vzdušje je bilo takrat. V taki atmosferi je vedno lepo igrati. Bila je težka tekma, a bil je navzoč poseben naboj. Moram reči, da je bila to naša najboljša tekma. Mariborčani so tudi veljali za favorite in skorajda vsa dvorana je dejansko navijala za njih … Zaigrali smo na vse. Petnajst sekund pred koncem srečanja smo dobili izenačujoč zadetek, a smo imeli nekaj sreče pri kazenskih strelih in se tako uvrstili v polfinale.

Katere so največje razlike pri igranju med malim in velikim nogometom? Pri velikem sta večja tako prostor kot število igralcev. V manjšem prostoru pa se namreč bolj znajdejo spretni in tehnično bolj podkovani igralci. Nenazadnje pa je pri obema potrebna igra z glavo in dobra zbranost. Sam igram raje veliki nogomet.

Nekateri igralci so se pritoževali nad natrpanim urnikom … Je bilo resnično tako naporno za vas igralce? Res je bilo težko. Pred finalom smo namreč odigrali sedem tekem in v finalu smo bili že nekoliko izčrpani. Noge nas niso več ubogale … Glede na utrujenost bi se lahko v prihodnje spremenil sistem tekmovanja, in sicer bi se lahko z manjšim številom odigranih dvobojev prišlo do finala. Prav tako pa tukaj ni počitka – igra se namreč od odboja.

Opaziti je bilo, da so nekatere ekipe omenjeno tekmovanje vzele zelo resno. Morda tudi Koper? Niti ne. Šli smo z namenom, da bi se družili, zabavali in igrali predvsem zase. Prav tako nam je manjkalo nekaj igralcev iz udarne enajsterice – Aleš Mejač, Dalibor Volaš in Sunday Chibuike Ibeji. Šele po zmagi nad Mariborom smo se zmenili, da bomo polfinale in finale vzeli nekoliko resneje ter se posledično borili za prvo mesto.

Katera ekipa se vam je predstavila v najboljši in najslabši luči? V dobri luči se je predstavilo kar nekaj ekip, najbolj pa so me presenetili Domžalčani, ki so na tekmovanje poslali mlade nogometaše. Najslabši ekipi sta bili Interblock in HiT Gorica, čeprav je o slednji težko kaj reči, saj je zaigrala s povsem drugo ekipo, razen morda enega ali dveh igralcev.

Kateri igralec je v vaših očeh največ pokazal na mariborskem parketu? Bilo je več dobrih, a ne bi rad izpostavljal posameznikov. V vsakem moštvu sta bila vsaj dva igralca, ki sta izstopala po tehničnem znanju.

Nase ste s šestimi zadetki opozorili že v jesenskem delu sezone. Po koncu slednjega so vas glede prestopa povezovali z nekaterimi klubi … Koliko je resnice v tem? Zaenkrat glede tega še ni nič konkretnega, zato bi težko to komentiral. Pogodbo imam sicer do konca te sezone, bom pa najverjetneje ostal v Kopru.

Potemtakem torej iz prestopa v ambiciozno ljubljansko sredino, torej Interblock, in v Domžale ne bo nič … Res so klicali v klub in pokazali zanimanje zame, a zaenkrat se ni zgodilo še nič konkretnega. Kaj več pa bo namreč znano v enem tednu …

Štirinajstega januarja boste začeli s pripravami na spomladanski del sezone … Kako ste izkoristili zimski odmor? Pred pripravami smo dobili sedemdnevni program za individualno vadbo. Sicer pa sem v premoru več ali manj počival, preživel pa sem ga z družino doma, torej v Kopru.

Kako se počutite v edinem obalnem prvoligašu? Dobro. Tu sem odraščal in tu sem naredil prve nogometne korake …

Kakšni so vaši cilji za prihodnost in kje bi radi končali kariero? Moji cilji so nedvomno čim bolje odigrati še preostali, spomladanski del sezone … Če mi bo uspelo, bo za nadaljevanje kariere tudi veliko klubov na izbiro. Kje bi končal kariero? Najraje kar v Kopru …