Zorman: Vso krivdo prevzemam na svoja ramena

Med najbolj razočaranimi po izgubljeni kvalifikacijski tekmi z Belorusijo, ki je razblinila načrte o desetem slovenskem evropskem prvenstvu, je bil gotovo Uroš Zorman. Še posebej zato, ker v mozaik tekme ni zmogel prispevati tako velikega dela, kot si je želel. Celo več. Če bi bil sam svoj selektor, ne bi igral niti toliko, je dejal. Čeprav ob našem pogovoru odstop Borisa Deniča še ni bil znan, za kapetana, ki je okrcal tudi španska sodnika, dvoma o selektorjevi vlogi ni.

Vaš pogled nazaj na tekmo z Belorusi? Velik del odgovornosti prevzemam nase. Nočem tarnati ali iskati izgovorov. Nisem bil pravi. Ko sem prišel v igro, smo naredili minus in Belorusi so na odmor odšli z vodstvom. Mislim, da bi bilo tudi nadaljevanje drugačno, če ne bi bilo tako. V drugem polčasu nikakor nismo našli svoje igre, veliko napak smo storili, zgrešili veliko ''zicerjev''. Menim tudi, da sodnika nista bila na ravni takšne tekme. Na koncu se bodo spet vsi spotaknili in rekli, kaj bluzim. Ampak na koncu sezone igraš tako pomembno tekmo, glave so polne … Saj ne, da bi nam morala sodnika kaj podariti, ampak v odločilnih trenutkih, ko je bilo 50 : 50, sta vse dosodila v prid Belorusom. Dali smo vse od sebe, to je to.

S tribun se je zdelo, da je bilo pri sodnikih najbolj v nebo vpijoče dovoljevanje zelo dolgih napadov Belorusom. To je ena stvar. V zadnjih desetih minutah so se zgodile tri ključne žoge. Tam bi lahko imeli svojo možnost. Ko se je Luka Žvižej vrgel za žogo, ta ne more pripasti Belorusiji. Ni teorije. Španca sta se pač odločila, da je to beloruska žoga. Podobno je bilo še pri dveh drugih položajih. Ampak to je rokomet. Nam sta takoj dvignila roko za pasiven napad, njim pa sta popuščala do onemoglosti. Sploh v napadu dve minuti pred koncem, ko so imeli oni gol prednosti. Ob dvignjeni roki je šla žoga še do krila, 15 sekund, dokler niso dali gola. Delegat je od prve minute skakal po naši klopi, dal v 10. minuti trenerju rumeni karton, ker je stal za črto.

Kakšen dejavnik je bila fizična moč? V tem pogledu so gotovo močnejši od nas. Tehnično in v hitrosti pa prednjačimo mi. Imeli smo dobre trenutke in veliko slabih.

Prvi del je bil dober pokazatelj pravih poti v napadu: Nenad Bilbija, polprotinapad in hitri center. Je za to v drugem delu zmanjkalo goriva? Konec sezone je. Telo je težko. Dali smo vse od sebe. Bilbiji sem dejal, da bi moral še več metati. Po prvi seriji golov se je malo ustavil, nato je spet začel poskušati. Pravim: ko ti gre, meči do onemoglosti. Vso krivdo prevzemam na svoja ramena. Nisem bil pravi. Ali se poškodba še pozna? Ne želim tarnati, a precej se pozna. Daleč od tega, da je stanje tako, kot bi moralo biti. Od sklepnega turnirja lige prvakov nisem opravil niti enega pravega treninga. Dal sem vse od sebe. Za nazaj ne moremo popraviti ničesar. Za naprej pa bomo videli, kaj bomo storili.

Menjava selektorja verjetno ni smiselna? Ne, ko govorim o spremembah, nimam v mislih selektorja. Daleč od tega. Govorim predvsem o svoji usodi in prihodnosti. Reprezentanca je na pravi poti. Manjka nam nekaj, kar bi nam pomagalo na takšnih tekmah. Fantje so delovni, kemija je odlična, selektor opravlja delo, kot mora. Ni razloga za revolucijo. Kakšna revolucija! Mi moramo biti od vsake reprezentance boljši za deset golov, da zmagamo za dva ali tri gole. To je bilo proti Belorusiji ključnega pomena. Od vsakega smo lahko boljši za gol, ne pa za deset.

Bi se stvar lahko obrnila drugače, če bi v odločilnih minutah igrali vi? Ne, tokrat ne. Daleč od tega. Zato sem tudi končal v prvem polčasu. Kot kapetan, vodja te ekipe prevzemam vso odgovornost. Verjamem, da bi bilo drugače, če bi bil jaz ''pravi''.

Bi napravili kaj drugače, če bi imeli še eno priložnost? ? Gotovo. Ne bi šel nazaj v igro v 22. minuti. Že v sedmi ali osmi minuti sem namreč začutil, da to ni to, in zahteval menjavo. Tedaj bi se moral usesti in sploh ne več razmišljati o vstopu. Žal mi je, da sem šel nazaj v igro. Pri svojih letih bi moral to znati oceniti. Ampak želja pomagati je bila prevelika. Za tako raven tekme sem dal vtis, da sem preneumen, no, ali pa premalo izkušen.

Boste med dopustom razmišljali tudi o morebitnem koncu reprezentančne kariere? Če bi odgovoril zdajle, bi odgovoril nekaj, morda bom čez mesec dni razmišljal drugače. Brez komentarja … (nasmešek)