Superpokal: blišč, ki ga trenutno premore ženski rokomet

Žensko rokometno prvenstvo se začenja čez dva tedna, kot prolog pred njim pa so v Ilirski Bistrici prvič odigrali superpokal. V zelo lepo napolnjeni dvorani je Krim po napeti končnici bojevite, a ne pregrobe tekme ugnal svojega zagorskega tekmeca z 29:28. Krimovke so brez dvoma poleti doživele bistveno več sprememb. Delovale so zelo solidno, čeprav trenerka Marta Bon vidi velike rezerve v uigranosti.

V svoji standardni rotaciji je ponudila priložnost tudi mlajšim, kot sta Manca Jurič in Ekaterina Čečkova, vidi se, da je Mirjeta Bajramoska udarna ost napada, da je Alja Koren vse bolj domača na desnem "beku", da je Krim zelo močan na levem krilu, da igra gravitira k hitrosti in raznovrstnosti …

"Da, verjetno je odločila daljša klop. To je bil kar kakovosten derbi, kar je dobro za slovenski rokomet. Slabo je, da se je poškodovala Polona Barič. Preprosto moramo nadaljevati delo v začrtani smeri. Tokrat se je pokazalo še nekaj stvari, ki jih moramo izboljšati. Znotraj ekipe imamo še nekaj rezerv. Čeprav še nismo uigrani, smo ostali dovolj osredotočeni za zmago. Pomembno je, da dobiš takšne tekme," je po srečanju dejala Bonova, ki je ob osvojitvi prve lovorike sezone bila sicer vesela, a ne vzhičena.

Njen zagorski kolega Bojan Voglar je po srečanju nemočno obsedel na klopi. Selektor mladinske reprezentance je imel precej zvezane roke, kar zadeva menjavanje igralk, saj sta manjkali dve levičarki. To je pomenilo desničarko na desnem zunanjem in obenem enako zunanjo vrsto vso tekmo. Dokler so imele sapo, so bile Zagorjanke ob boku Krimu in tudi v vodstvu.

"Mi smo v igro s klopi poslali samo eno igralko, Krim je igral z 12 rokometašicami. V protinapadu in polprotinapadu nismo bili odločni, da bi dosegli zadetek, ki bi nam prinesel vodstvo v končnici. V zadnjih petih minutah bi se morali odzvati drugače," je razložil Voglar, čigar ekipa je kljub kratki klopi vse do konca grozila Krimu.

Neposredno ga o tem nismo vprašali, ampak verjetno bi se strinjal, da je organizatorjem v Ilirski Bistrici za prireditev vsekakor treba dvigniti palec navzgor. Klub, ki praznuje 50-letnico igranja rokometa, je spet potrdil, koliko v slovenskem prostoru pomenijo "majhna" okolja. Pri organizaciji ni bilo nobenih težav, dvorana Antona Žnideršiča pa je bila polna še zdaleč ne samo navijačev obeh ekip.

Derbi je ponudil blišč slovenskega ženskega rokometa, kolikor ga ta premore. Da se bodo približali drugi klubi, pa bo treba postoriti še marsikaj.