Stop za novinarje

Na tovrstnih tekmovanjih so selitve že tako ali tako neugodne, še bolj pa tu na severu Evrope. Tudi "sedmi sili" je mnogo lažje, da ostaja v Stavangerju, saj na Norveškem nismo najbolj mobilni. Na primer na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je bilo lažje, saj smo bili z avtomobili, v Skandinaviji pa smo vezani na javni prevoz. Tekmovanja prost dan za nas nikakor ni minil v tem duhu. Zgodnje jutranje vstajanje, pa pisanje komentarjev, pogovorov in ocen, sledilo je druženje s slovenskimi rokometaši, ogled njihovega treninga, pa znova pisanje. In dan je minil, kot bi tlesknil. Je pa to dan za snidenja, tako sta se ob prihodu norveške ekipe v Stavanger, padali objemi. Najbolj čustvena sta bila soigralca pri španskem Portlandu San Antoniu, Norvežan Kristian Kjelling in Hrvat Ivano Balić.

V bunkerju po cele dneve

Da spregovorim še nekaj o našem tako imenovanem druženju z reprezentanti. Na preteklih prvenstvih je bilo to res pravo druženje, saj so nam sprva v hotelu, kjer so prebivali igralci, pripravili novinarsko konferenco, nato pa smo v neformalnem, sproščenem pogovoru še malce poklepetali o tem in onem. Tokrat pa so nam organizatorji prepovedali vstop v hotel, kjer prebivajo reprezentance. Na vhodnih vratih je namreč nalepljen list, kjer piše, da novinarjem vstop ni dovoljen. Prav zaradi tega se sestajamo s selektorjem ter kakšnim izmed igralcev v kletnem hladnem prostoru mestne dvorane v Stavangerju, ki spominja na bunker.

Delo v dvorani doslej ni bilo najbolj prijetno, saj so Norvežani navajeni na mraz, "gostje" pa nikakor ne na to, da v dvoranah sedijo oblečeni, kaj šele v novinarskem središču ali na novinarski tribuni. A tako pač je. Razmeram se je potrebno prilagoditi.

Sploh na zadnji tekmi s Hrvaško nam je bilo pošteno "vroče" ob vseh napakah, ki so jih naši rokometaši napravili, pa tudi ob povečanem adrenalinu, ko so se borbeno vračali nazaj v igro. Tokrat še s podporo slovenskih navijačev, pa tudi dveh članov predsedstva Franja Bobinca in Janija Živka. Slednja sta zanalašč za to pripotovala na tekmo s Hrvaško ter se že danes vrnila k svojim službenim obveznostim. A bila sta tu, vsaj dva, kot predstavnika Rokometne zveze Slovenije.

Morda se bo kdo na Norveškem še oglasil, če se bo našim uspelo boriti za tako želene olimpijske kvalifikacije. Ostaja še pet tekmecev. Prva ovira bodo Črnogorci in Norvežani. Če ukanemo prve, bo morala zrasla, optimizem tudi.