Torek, 16. 1. 2018, 4.00
6 let, 10 mesecev
Anketa – nekdanji rokometni reprezentanti o sinočnji sodniški burleski
Anketa: Sodnika iz Litve bi si zaslužila kakšno ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,70
9
Škandal, kraja, burleska in še kaj krepkejšega bi lahko rekli o sinočnjem sojenju litovskega para Gatelis/Mažeika na tekmi evropskega rokometnega prvenstva med Slovenijo in Nemčijo (25:25), zato smo še razočarani in besni za mnenje povprašali nekaj nekdanjih slovenskih reprezentantov. Ti so nas presenetili z mirnostjo. Ta ni bila le posledica pozne ure, pač pa navajenosti na rokometno sojenje.
-
Slovenski tabor po sodniških burleskah in remiju vložil pritožbo
-
Vujović po sodniški drami besen kot ris: Ta šport vodijo idioti
Slovenski rokometaši so sinoči prikazali sijajno predstavo. Nemci še posebej v prvem polčasu niso imeli za kebab, v drugem pa sta litovska sodnika Mindaugas Gatelis in Vaidas Mažeika zrežirala pravo srhljivko in z dlakocepskim upoštevanjem obskurnega pravila (ko so Nemci tri sekunde pred iztekom igralnega časa zadnji napad začeli s sredine igrišča, Kavtičnik in Blagotinšek naj ne bi bila od izvajajočega oddaljena najmanj tri metre) Nemcem rešila točko.
Tudi k temu, da so ti sploh prišli do izenačenja, sta v veliki meri pripomogla sodnika (izključitve 16 minut za Slovenijo, šest za Nemčijo, hitro dviganje rok za predolge napade pri Sloveniji, veliko večja potrpežljivost pri napadih Nemčije, devet nemških sedemmetrovk proti štirim slovenskim …). Sojenje je bilo pristransko. Nagnjeno v korist velikega in proti majhnemu.
Vse to pa je v rokometu nekaj povsem običajnega, so nam povedali nekdanji reprezentanti Boštjan Ficko, Beno Lapajne, Matjaž Brumen in Ivan Simonovič. Razočarani, a ne presenečeni. Prav sojenje je največja težava rokometa, so si enotni, prav tako enotni pa so si v tem, da bo ta sodniška burleska naše fante le še podžgala in da si lahko v drugem delu prvenstva v Varaždinu tudi s pomočjo odličnih slovenskih navijačev še priborijo pot nazaj v Zagreb.
Beno Lapajne: Ko je najtežje, je treba stisniti in se zbrati
"Kakovost imamo, treba pa se bo boriti ne le proti sedmim, pač pa proti desetim. Nič ni treba jokati, tako je, treba se je le boriti in zmagovati."
Ste že kdaj videli bolj škandalozno sojenje, kot je bilo na tekmi med Slovenijo in Nemčijo? "Videl sem tudi že hujše, nazadnje na tekmi Slovenija – Makedonija," se je pošalil nekdanji vratar Beno Lapajne, nato pa v resnejšem tonu nadaljeval: "Vedeli smo, da bo treba zdržati in premagati ne le devet, ampak deset nasprotnikov. Čestitam fantom za odlično igro, borili so se, tudi Kavtičniku sem čestital, pa se je izkazalo, da malce prezgodaj." Pravilo, ki je Slovenijo stalo zmago, je po njegovem mnenju "na koncu samo v službi manipuliranja in je čisto smešno".
Slovenski rokometaši so ga navdušili. "Veliko boljšo igro so pokazali kot na prvi tekmi, predvsem v obrambi, pa čeprav so tudi prvo odigrali dobro, a jim ni bilo dovoljeno zmagati," meni Lapajne, ki prepričan, da bodo krivice, ki se Slovencem dogajajo na tem prvenstvu, te le še podžgale: "Takšna tekma iz igralcev in trenerja potegne še boljše. Sprva je seveda šok, nato pa se zaveš, da si sam, da so vsi proti tebi. In v takšnih trenutkih, ko so vsi proti tebi, smo le še močnejši. Ni še konec, gremo naprej. Čim več navijačev naj pride na tekmo s Črno goro, pa nato naprej v Varaždin, ker bodo fantje podporo potrebovali. Če bo dvorana v Varaždinu polna, bomo zmagali na vseh treh tekmah in se vrnili v Zagreb. Ko je najtežje, je treba stisniti in se zbrati. Tudi po porazu z Makedonijo smo se in proti Nemcem pokazali odlično igro. Kakovost imamo, treba pa se bo boriti ne le proti sedmim, pač pa proti desetim. Nič ni treba jokati, tako je, treba se je le boriti in zmagovati."
Rokometno sojenje je vse prej kot idealno. In to že od nekdaj, pravi mož z 202 nastopoma za reprezentanco (tretji na večni lestvici, le za Urošem Zormanom in Luko Žvižejem): "Rokomet je na žalost ujetnik nekih stvari, na katere ne moremo vplivati. Vso kariero sem se boril proti temu, ampak ljudje, ki to vodijo, so … Ne vem, kaj reči. Preprosto moraš biti boljši za 15 golov, da zmagaš za dva. Rokomet je lepa igra in dokler se bodo takšne stvari dogajale, je to zanj slabo. Upam, da se bodo stvari počasi uredile, določeni ljudje bodo odšli v pokoj, prišli bodo drugi z več vesti. Takšne stvari kvarijo šport."
"Ampak tudi v življenju ni pravice. Rokomet je morda v tem pogledu še najboljši približek realnemu življenju. V tem ni rožic, nič ne pride zlahka, vsi so proti tebi. Kljub temu pa se moraš boriti, ne smeš se predati. To je življenje. Rokomet je deseteroboj življenja," je sklenil Lapajne in dodal: "Upam, da se slišimo po kakšni zmagi."
Če nam bo dana, smo potarnali in dobili bojevit odgovor: "Kaj dana? Vse si bomo sami vzeli! To je za nas tudi šola. Nikoli ne smeš dati nasprotniku ali sodniku priložnosti, ki jo lahko izkoristi proti tebi. Litovca sta tekmo že 'parkirala', na prigovarjanje enega od nemških igralcev, ki si sploh ne zasluži omembe imena, sta začela gledati posnetek. Nemški selektor je našim že čestital in ta 'nešportnik' – prosim, da njegovega imena ne omenjate, ker si tega resnično ne zasluži – je pri sodnikih to izsilil in pokazal, da ni športnik. To misel bom posredoval tudi njegovemu klubskemu kolegu, ki je moj dober prijatelj. Povedal mu bom, da njegov kolega ni športnik, da ne zna prenesti poraza in izkorišča pravila igre za takšne stvari … To ni lepo."
Boštjan Ficko: To je usoda majhnih narodov in reprezentanc
"Če sem povsem odkrit, tisto pravilo na koncu mi ni bilo povsem jasno, čeprav bi moral poznati pravila. Malo je skregano z logiko, da so nam gol priznali, potem pa so nas kaznovali z rdečim kartonom in Nemcem dosodili sedemmetrovko. To mi ne gre skupaj," je bil začuden nekdanji reprezentant Boštjan Ficko, ki pa ga je slovenska igra navdušila.
"Fantje so pokazali pravi obraz. Obramba je bila zares na visoki ravni, prav tako so bili odlični tudi vratarji. V napadu smo bili zelo razigrani, Zarabec je bil praktično neustavljiv. Nemci so bili večino tekme v podrejenem položaju oziroma niso našli rešitve."
"Zagotovo bi si med ljudmi, ki delijo pravico, in od organizacij zaslužili malo boljši status, če ga že delijo, kar je zame sporno. Za vse bi morala biti pravila ista."
"Ne morem se izogniti temu, da so sodniki Nemcem zelo pomagali, da so se nam približali. Za mene ni to nič nenavadnega, ker je Slovenija majhna država. Večkrat smo se pogovarjali, da če želiš zmagati za en gol, moraš biti boljši za pet golov ... To je usoda majhnih narodov in reprezentanc. Meni se zdi samo čudno, da nas ne cenijo bolj, potem ko smo že toliko let v vrhu. Zagotovo bi si med ljudmi, ki delijo pravico, in od organizacij zaslužili malo boljši status, če ga že delijo, kar je zame sporno. Za vse bi morala biti pravila ista," pa je povedal o sojenju.
"To, kako velik si, od kod prihajaš in kakšne barve si, ne bi smelo imeti nobenega vpliva. Sodniško organizacijo bi morali gledati kot servis športu. Glavni akterji so igralci, strokovno vodstvo in navijači. Ta neenakost me zelo moti. To rokomet kot šport zavira v primerjavi z drugimi. Zato smo nekonkurenčni košarki ali nogometu. No, nogomet je svet zase, ampak vseeno ni razloga, da ne bi naredili koraka naprej. Zakaj se to ne dogaja v bundesligi? Zakaj tam sojenja nihče ne komentira? Ker so stvari urejene, kriteriji določeni in se vsi tega držijo. Zato je rokomet tudi tako popularen v Nemčiji. Razmere so enake za vse. Mi pa smo spet potegnili kratko."
"Kot vsi športi se tudi rokomet razvija. Je hiter, dinamičen, zanimiv. Rezultat se hitro spreminja, glede sojenja pa bo treba nekaj ukreniti. Rokometni delavci bomo morali stopiti skupaj in izsiliti spremembe," nam je še povedal nekdanji rokometaš s 97 nastopi v reprezentančnem dresu.
Rokometu takšno sojenje dela veliko škodo, je prava antireklama za šport, pravi, a Vujovićeve čete to ne bo potrlo, je prepričan: "Super je, da se naši ne predajo. To jih ne bo potrlo. Če so se po povprečni predstavi proti Makedoniji, kjer smo veljali za favorite, dvignemo in odigramo takšno tekmo, potem menim, da bodo današnje razočaranje in breme prebrodili in proti Črni gori pokazali prav obraz. Če bomo na tej ravni zdržali v drugem krogu, potem lahko pričakujemo stvari, ki se nam trenutno zdijo nemogoče. Imamo kakovost, imamo velike in hitre fante, igramo moderen rokomet z veliko tempa, imamo še vse možnosti. Glavno je, da pridemo naprej, v drugem delu pa lahko premagamo vse. Imamo kakovost, da lahko upamo na ta rezultat."
Matjaž Brumen: Sodnika bi si zaslužila kakšno ...
"Fantje so zdržali pritisk, tako da ni bilo nobenega incidenta."
"Najprej moram povedati, da mi je žal fantov, ki so si zagotovo zaslužili dve točki. Fantje so bili odlični in Nemce so nadigrali v vseh elementih igre. Na žalost so se potem zgodile stvari, ki po mojem mnenju nimajo zveze s športom. Tako pristransko sojenje ... Na to temo je bilo že veliko povedanega proti Makedoniji. Ali je bila na koncu pravilna odločitev, ne vem. Sem pa prepričan, da če bi Nemci igrali proti kakšni drugi reprezentanci, si sodnika videa sploh ne bi pogledala," nam je uvodoma povedal Matjaž Brumen, ki mu je žal tudi slovenskih navijačev, ki so v velikem številu spremljali slovenske fante.
Kljub tako kaotični tekmi so naši rokometaši po tej sodniški odločitvi ostali mirni. Brumen je prepričan, da če bi se igralo kje drugje, da bi lahko stvar postala veliko bolj vroča. "Kot igralec lahko rečem, da ti ob takšnih stvareh popustijo živci. Fantje so zdržali pritisk, tako da ni bilo nobenega incidenta. Glave so bile vroče, ampak na tako velikem tekmovanju, si kaj takšnega ne smeš dovoliti. Jaz osebno sem se moral včasih kar fino ugrizniti v jezik, ampak na tekmi proti Nemčiji bi si sodnika zaslužila kakšno ... Če se malo pošalim (smeh, op. p.)," nam je še zaupal nekdanji slovenski reprezentant s 131 nastopi v dresu izbrane vrste, ki je prepričan, da se bodo slovenski rokometaši pobrali tudi po tej tekmi.
Ivan Simonovič: Sodniki ne smejo več imeti toliko vpliva na igro
"Česa takšnega še nisem videl. Zame je bil to šok in še vedno mi ni jasno, kako se kaj takega lahko zgodi. Kaj se je sploh zgodilo? Koliko časa je ostalo? Je čas potekel? Je bilo izvajanje s sredine pravilno? Je bilo vse v okvirih pravil? Ne vem. Ne vem. Vse skupaj je bilo zelo čudno in do nas zelo nepošteno," pa nam je potrto razlagal Ivan Simonovič.
Srebrni vitezi ob deseti obletnici srebrne medalje z evropskega prvenstva 2004: (z leve) Ivan Simonovič, Beno Lapajne, Tomaž Tomšič, Andrej Kastelic in selektor Tone Tiselj.
"Rokomet je na žalost še vedno šport, v katerem so pravila nedorečena, in se takšne stvari lahko dogajajo. Dokler se glede tega ne zgodi konkretna sprememba, trpijo igralci in igra. Igra, ki je zame najlepša. In ko se to zgodi na paradi najboljših, na evropskem prvenstvu, res ne vem, kaj bi rekel," razmišlja nekdanji rokometaš, ki je reprezentančni dres oblekel 32-krat, za izbrano vrsto pa zabil 156 golov. Dodal je: "Zelo sem razočaran, pravila se morajo korenito spremeniti. Sodniki ne smejo več imeti toliko vpliva na igro. Podobna zgodba je samo še v vaterpolu, v drugih športih pa tega ni."
In kako takšno sodniško režijo doživljajo rokometaši na igrišču? "Tiste frustracije, to, kar se dogaja v igralcih, je zelo težko opisati. Prisotna so močna čustva, glava deluje povsem drugače, pritisk je ogromen in s tem se mora bojevati vsak igralec, celotna ekipa. Da ostanejo pri sebi, da ne naredijo kakšne neumnosti. Vsi smo ljudje, vsi imamo čustva. Boli nas, ko se nam dogaja krivica. Veš, da imaš prav, pa nič ne moreš. Sodnikova beseda je zadnja."
"Veliko je treba razmisliti. Veliko je vprašanj, ki jih bo treba razčistiti. Če se želimo iti še naprej rokomet in dosegati vrhunskost, potem bo treba nekaj spremeniti. Če se dogajajo takšne stvari, potem je ves naš trud nespoštovan," je sklenil Simonovič.
9