Osvojil 13 kolajn na velikih tekmovanjih, v Mariboru pa je izgubil

Za švedsko reprezentanco je Ola Lindgren igral 17 let. Bil je zunanji igralec. V tem obdobju je na velikih tekmovanjih osvojil kar 13 medalj. Dvakrat je bil svetovni, kar štirikrat evropski prvak, le olimpijsko zlato so bile nedosegljive sanje. Trikrat zapored, v Barceloni, Atlanti in Sydneyju, so bili namreč Švedi srebrni.

Bil je član veličastne generacije znamenitih Benga Boysov, ki jih je do vseh teh uspehov vodil selektor Bengt Johansson. Zdelo se je, kot da si vedno znova podaljšujejo rok trajanja. Neulovljivi so bili tudi, ko so krepko zakorakali proti štiridesetemu letu. Zadnje evropsko zlato je na primer Lindgren osvojil mesec dni pred 38. rojstnim dnem.

Dva šefa proti Slovencem

Njegovi soigralci so bili med drugimi Stefan Löwgren, Magnus Wislander in seveda dolgolasa ikona švedskega rokometa Staffan Olsson, s katerim že šest let skupaj vodita reprezentanco. Pravi, da uživa tudi v vlogi trenerja in selektorja. To ni odnos selektorja in pomočnika ali glavnega in pomožnega trenerja, ampak "dveh šefov", kot se je izrazil Lindgren.

Z Olssonom ne živita v istem mestu, a sta redno v stikih. Dobro se poznata, veliko pogovarjata in iščeta rešitve. A ta hip Švedi nedvomni kakovosti navkljub nimajo niti približno takšne generacije, kot je bila njuna. Na zadnjih dveh evropskih prvenstvih so bili sedmi in dvanajsti, vmes so izpustili svetovno prvenstvo.

V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo je Slovenija v skupini skupaj z njegovo ekipo. Konec aprila fante Borisa Deniča najprej čaka gostovanje, nato pa še obračun na slovenskih tleh. "Dobre ekipe imate. Celje, Gorenje, prej je bil tu Koper. Maribor ima kakovostno moštvo, tudi reprezentanca dosega lepe uspehe. Tako kot naša ni v krogu glavnih favoritov za medalje, a lahko preseneti iz ozadja," meni Lindgren, ki pri Slovencih še posebej občuduje tehnične in taktične vrline.

Prva je najljubša

Če ne bi bil tako uspešen na igrišču, dimenzij 40 krat 20 metrov, bi verjetno priložnost prišla težje. Njegova klubska kariera je trajala več kot dvajset let. Že kot igralec je opravljal tudi trenersko vlogo. Uspehov in medalj je res mnogo. Katera je najljubša? "Prvi naslov svetovnih prvakov leta 1990 je nekaj posebnega. V Pragi smo v finalu premagali Rusijo, ki je veljala za veliko favoritinjo." Veličastna kariera, izjemni spomini, manjka le … olimpijsko zlato.

Klubski vsakdanjik zanj je Kristianstad, lani polfinalist švedskega prvenstva. Nekoč tudi že prvak, štirikratni, a nazadnje pred 60 leti. V Mariboru je na tekmi številnih preobratov izgubil za zadetek, na petkovi povratni tekmi 2. kroga pokala EHF pa bodo Oli v bitki za napredovanje prav prišle tudi njegove bogate izkušnje.