Krim pritisnil na plin in osvojil prvi superpokal

Teden za moškim superpokalom so svojim kolegom sledile tudi rokometašice. Resda ne na tako prestižni lokaciji, kot je bil Portorož, a vseeno je bil prvi derbi sezone med Krimom in Zagorjem postavljen v prijetno obiskano dvorano v Ilirski Bistrici, kjer slavijo rokometnega abrahama, 50-letnico od začetkov tega športa. To je bil razlog, da se je v dvorani dogajalo praktično ves dan, vrh pa je bil obračun državnega in pokalnega prvaka s podprvakom.

Na zelo napeti in bojeviti tekmi nobena ekipa ni vodila več kot za štiri gole - in še to se je zgodilo le enkrat -, izkazale so se vratarke, bolj ali manj pa je bilo jasno, da ima Zagorje bistveno krajšo klop oziroma zelo ozko kvoto enakovrednih rezervistk. To je na koncu tudi odločilo. Krimu je ob boljši obrambi in odlični Miši Marinček (13 obramb) pripadel drugi polčas in najtesnejša zmaga.

Živahnejše Zagorje

V srečanje so odločneje vstopile Zasavke, čeprav je imel trener Bojan Voglar na voljo le eno levičarko. Nives Ahlin je namreč poškodovana, Dominika Mrmolja pa se po nekaterih informacijah nagiba h koncu kariere, čeprav ima še pogodbo, zato se morajo v klubu z njo še dogovoriti, sezona pa je pred vrati.

Tudi brez mladinske reprezentantke so Zagorjanke igrale z velikim žarom in bile večino prvega polčasa za korak ali dva v prednosti pred Ljubljančankami, največ za tri gole. Krim, pri katerem znova ni nastopila francoska reprezentantka Amelie Goudjo, se je približal in izenačil z zadetkom zelo dobre Mance Jurič, prve krožne napadalke slovenske mladinske reprezentantke. Vprašanje je bilo, kako dolgo bodo zdržale Zasavke v drugem polčasu. Nazadnje so vodile v 35. minuti, a po drugi strani tudi niso dopustile Krimu, da konkretneje pobegne. Odlični sta bili predvsem Pia Ugrin in Ivana Ljubas.

Obramba 5-1 in poškodba Polone Barič

Bržkone eden odločilnih trenutkov je bil, ko se je Marta Bon okrog 40. minute odločila za obrambo 5-1 z Aljo Janković na najbolj izpostavljenem položaju.

Ljubljanski obrambni okopi so bili tedaj videti zelo dobro, to pa je krimovkam, ki poudarjeno težijo k hitri igri, vlilo samozavest ter močno olajšalo delo odlični Marinčkovi. Bonova je dejavno rotirala, omogočala počitek svojim ključnim igralkam. Izpostaviti velja Majo Luković in Mirjeto Bajramosko. Ne le zaradi golov zadnje, ampak tudi zaradi dobrega razgleda na črto.

Žal pa se je v 49. minuti v protinapadu – upamo, da ne huje – poškodovala izvrstna Polona Barič. Primorka, ki se je sijajno znašla na zanjo novem položaju levega krila, tokrat pa kot desničarka odlično odigrala tudi na desnem, se je prijela za levo koleno in ob presunljivih krikih zapustila igrišče. V senci poškodbe je ostala vrnitev kapetanke Tamare Mavsar, kar je gotovo razveseljujoča vest za ekipo iz Stožic.

Prava stvar

V zadnjih desetih minutah je bil v prednosti Krim, a so se še pol minute pred koncem njegove najbolj zagrizene tekmice zadnjih let približale na gol zaostanka, Ljubljančanke pa so uspele zadržati žogo v svoji posesti. Zmaga 29:28 je Krimu prinesla prvi superpokal v slovenski zgodovini. Vtis po prireditvi je dober, gre za pravo stvar z zanimivim derbijem in spremljevalnim programom, kar utegne privabiti še več gledalcev – že zdaj jih je bilo okrog 500 – ter hkratno predstavitvijo vseh prvoligašev.

Daleč od tega, da bi bilo v ženskem rokometu vse idealno, ampak ravno podobni projekti lahko korak za korakom prispevajo k dvigu njegove ravni.