Dežela Vikingov – Norveška

Norveška ponuja marsikaj – od slikovite južne obalne regije z znamenitimi vasicami iz lesenih hiš pa vse do severnega arktičnega kroga.

Osnovni podatki

Glavno mesto: Oslo Površina: 323,802 m2 Število prebivalcev: 4.627.926 Etnične skupine: Norvežani, Sami (Laponci) Religija: Kristjani – 86 % pripada Norveški cerkvi, 1 % katoličanov, cca. 50.000 muslimanov, okoli 1000 judov GDP per capita: 46.300 USD Denarna valuta: norveška krona (100 EUR = 778,82 NOK)

Fjordi, morje in rodovitne doline

Dežela, kjer so dolgo časa kraljevali Vikingi, po površini meri nekaj več kot 323.000 kvadratnih metrov, meji pa na tri države – Švedsko, Finsko ter Rusijo, z ostalih strani pa jo obdajata Severno morje in Severni Atlantski ocean. Teren te severne države Evrope so oblikovali ledeniki, kar je jasno vidno še danes. Razbrazdana pokrajina z ogromno fjordi, majhnimi otoki, visokimi planotami in gorovjem (najvišji vrh – Galdhoppigen meri 2469 m), ki jih delijo rodovitne doline. V deželi, v kateri še vedno vlada kraljeva družina na osnovi ustave in ki ni članica Evropske unije, pač pa zveze Nato, živi 4,6 milijona prebivalcev. Od leta 1991 je na oblasti kralj Harald V., medtem ko na premierskem stolčku sedi Jens Stoltenberg.

Sicer pa je zgodovina Norveške precej drugačna od danes mirne in spokojne države. Norveška je "potovala" od divjih, včasih celo mitskih Vikingov, do začaranega kroga vojn s sosedi ter do težko pridobljene neodvisnosti leta 1905. Najbolj jo je nedvomno zaznamovala 200-letna vikinška vladavina. V 8. stoletju je Norveška postala prenaseljena, poligamija pa je privedla do presežka moških potomcev, država je postala razdrobljena. Za mnogo mladih fantov je bila edina rešitev, da se odpravijo po morju v iskanje sreče na drugi strani. Prvi zapisi o norveških popotnikih v Britaniji segajo v leto 787. A začetna "nedolžnost" se je sprevrgla v eno najbolj krvavih obdobji Evrope.

Z gradnjo ogromnih ladji - s tudi do 16 parov vesel - so lahko severnjaki prečkali celo ocean. V trumah (tudi po 100 ladji) so pluli proti Walesu, Irski ter ostalim delom britanskega otoka, pobijali menihe ter uničevali celotne krščanske skupnosti. Verjeli so namreč, da so slednje grožnja njihovemu panteizmu. V času svoje vladavine – teroriziranja, pobijanja, podjarmljanja ljudstev, zasužnjevanja – so Vikingi zavzeli obalo severne Norveške, Britanijo, Irsko, obalo Francije, Rusijo vse do Volge, del Španije, prišli pa so tudi na vzhod, celo do Bagdada. A nikoli jim ni uspelo zavzeti takratnega Konstantinopla (danes Carigrada), čeprav so poskušali kar šestkrat. S svojo pojavo ter mogočnimi ladjami so stoletja veljali za strah in trepet daleč naokoli.

Krščanstvo pregnalo Vikinge

Med tem ko so Vikingi pustošili zunaj države, pa se je Norveška borila z državljansko vojno, ki je prerasla v vojne za nasledstva ter bitke s sosednjimi državami. Vladavino krvoločnih "poganov" je s sprejetjem krščanstva končal kralj Oleg Tryggvason 994. Spreobračanje Norveške je trajalo skoraj 300 let, ko je postala del Unije z Dansko. Slednja povezava je trajal skoraj pet stoletij, ko so se uprli povezavi s Švedsko ter napisali svojo ustavo.

Takrat jo je sosedska država napadla, a pustila Norvežanom svojo ustavo, le da so sprejeli vladavino švedskega kralja. Odtlej se je narodna zavest vse bolj dvigovala, nacionalizem pa je prevzel vso državo. Končalo se je z referendumom leta 1905, potem pa je Norveška razglasila neodvisnost. Norveška aktivno ni sodelovala v nobeni izmed svetovnih vojn, a vseeno bila pod okupacijo nacistične Nemčije med leti 1949 in 1945, čeravno je razglasila nevtralnost. Po tem obdobju se je odločila da postane članica Severno-atlantskega zavezništva.