''Boris Denič je iz dečkov naredil može''

Na klop nekdanjega velikana Slovana, ki je leta 1981 igral celo v finalu takratnega pokala evropskih prvakov, je Boris Denič sedel že sredi sezone 2002/03 in na klopi kljub kroničnim finančnim težavam ostal vse do sezone 2009/10, ko si se Ljubljančani zavihteli celo do polfinala pokala challenge. Njegov zaščitni znak je bilo sistematično in trdo delo. Veliko dela. ''Ko je izgledalo, da bo Slovan potonil v pozabo, je bil Boris edini, ki je upal prevzeti vajeti kluba v svoje roke. Zbral je 'odpadnike', igralce, ki smo nekako tavali v temi. Imeli smo talent, imeli smo mladost, on pa nas je usmeril v isto smer. Veliko jih je odpadlo, ostali smo 'najtrši'. Uspelo mu je skoraj nemogoče. Slovan je prišel v prvo ligo z daleč najmlajšo ekipo, daleč najnižjim proračunom in daleč najmanjšim obiskom na tekmah. Na nas je prenesel zmagovalno mentaliteto, navadil nas je trdega dela in zato sem mu še dandanes hvaležen,'' se spominja Gregor Sobočan, nekdanji Slovanov levi zunanji in kasneje pionir vadbe s kettlebelli v Sloveniji: ''Boris Denič je mlado ekipo Slovana zbral na kup. Bil je edini, ki je še verjel v tiste igralce. Bili smo v prelomnem obdobju, kolebali, ali bi še nadaljevali kariere ali bi šli igrat v drugo ligo bolj za hec. Dejansko je naredil iz dečkov može, profesionalce. Spremenil je naš način razmišljanja, vsak dan nam je govoril zgodbe iz kariere. Verjel je v nas, mi smo verjeli vanj in mu zaupali. Nastala je homogena ekipa, ki je kasneje dobro delovala skupaj.''

Čeprav ni šlo za profesionalce, so Slovanovi fantje tudi v 1.B-ligi vadili dvakrat na dan. ''Zjutraj pod vodstvom kondicijskega trenerja, popoldan pa je bil na vrsti tehnično-taktični trening. Skupaj smo trenirali tudi po štiri ure na dan. Bili smo mladi, zelo motivirani, tako da nas to niti ni oviralo. To je bila dobra poteza: v dveh letih nam je iz izjemno mlado ekipo uspelo priti v prvo ligo in tam tudi ostati,'' nadaljuje Sobočan, ki je kasneje rokometno žogo zamenjal za barvne uteži, imenovane kettlebelli, pri čemer je imel prste vmes tudi Denič.

''Imeli smo kondicijskega trenerja, ki je obvladal atletiko, dviganja uteži pa ni bil ravno najbolj vešč. Pobrskal sem po literaturi, predvsem vzhodni, slučajno naletel na kettlebelle in sem vanje takoj zaljubil. Z Borisom sva skupaj organizirala, da sem lahko šel v ZDA opravljat tečaj za trenerja sredi sezone. Zaradi tega je uspel celo prestaviti tekmo državnega prvenstva, tako da se moja odsotnost ekipi ni poznala. Potem mi je prepustil vodenje treningov fizične priprave, predvsem za moč in eksplozivnost. Tako se je začelo. Videl sem, da mi to gre bolje kot rokomet in nadaljeval z izobraževanjem v tej smeri. Kaki dve leti po koncu moje rokometne kariere je Boris ekipo Slovana pripeljal k meni na trening. Tisto leto, ko smo trenirali, je ekipa zelo, zelo zrasla, nato se je zaradi finančnih težav pomladila, razredčila, Boris pa je zapustil Slovana,'' je Sobočan povzel usodo Slovana, ki se ga drži oznaka pastorek v ljubljanski športni sferi. A Kodeljevčani so pod vodstvom Gregorja Cvijiča trenutno v 1. B-ligi na drugem položaju in njihova prvoligaška prihodnost je povsem realna. Lepši jutri, torej?