Pod olimpijskimi krogi ni tako privlačen kot na svetovnem prvenstvu, a je še vedno nogomet

V vsako nogometno reprezentanco, ki nastopa na olimpijskem turnirju, lahko selektorji vključijo največ tri igralce, starejše od 23 let. Od leta 1992 lahko igrajo tudi profesionalni nogometaši, nogometašice pa se za olimpijska odličja potegujejo od Atlante leta 1996.

Nogomet ima svoje korenine v starodavni Kitajski, medtem ko se je sodobna različica igre začela na ulicah srednjeveške Anglije, nato pa se na angleških šolah razvila v igro, kot jo poznamo danes. Na prvih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1896 v Atenah nogometa ni bilo v programu, saj so se v tistem času šele ustanavljale nacionalne in mednarodne nogometne zveze, leta 1900 v Parizu pa so nogometno žogo brcali že v olimpijski družbi.

Nogomet je v olimpijskem programu vse od takrat, z izjemo iger leta 1932 v Los Angelesu. Če na svetovnih in evropskih prvenstvih Veliko Britanijo zastopajo štiri reprezentance (Anglija, Wales, Škotska in Severna Irska), je na olimpijskem turnirju drugače, tam igra reprezentanca Velike Britanije. In prav ta je osvojila prvo olimpijsko zlato. S tremi zlatimi je ob Madžarski tudi najuspešnejša nogometna sila na olimpijskih igrah.

V ženskem nogometu, ki je bil v olimpijskem programu prvič leta 1996 v Atlanti, so najuspešnejše Američanke s štirimi zlatimi kolajnami. Slovenske nogometne reprezentance na olimpijskih igrah še ni bilo, zato pa je bila v zgodovini tam nadvse uspešna jugoslovanska, ki je osvojila pet medalj, leta 1960 na igrah v Rimu celo zlato. 

Na igrah v Riu bo nastopilo 16 reprezentanc v moški konkurenci in 12 v ženski. Predtekmovanje v moški konkurenci bo potekalo v štirih skupinah, iz katerih se bosta po najboljši dve reprezentanci uvrstili neposredno v četrtfinale. V ženski konkurenci bosta v četrtfinale iz treh skupin napredovali še najboljši tretjeuvrščeni izbrani vrsti. Olimpijski nogometni turnir se bo začel že 3. avgusta, tekme za odličja pa bodo 19. in 20. avgusta.