Nekaterim je tek položen v zibelko, meni ni

Pravzaprav moram priznati, da mi je šlo pretekli teden kar dobro. Spremenil sem si zaporedje treningov. Pred daljšim tekom mi ustreza, da imam prost dan. Malo zahtevnejši tekaški program me je nekako prisilil, da bolj poslušam svoje telo. Ugotovil sem tudi, da mi ustreza jutranji tek, tako da sem bil v soboto že ob 8. uri zjutraj v akciji.

Mislil je, da jih bo pretekel deset, potem pa se je odločil za 24-kilometrsko razdaljo

V soboto me je čakalo 24 kilometrov, kar je moja najdaljša razdalja do zdaj. Tokrat se mi je pridružil tudi Rok. Njegov načrt je bil, da z menoj odteče deset kilometrov, preostalih 14 kilometrov pa bi pretekel sam. No, pa ni bilo povsem tako. Rok, ki je do zdaj pretekel največ 16 kilometrov, je suvereno odtekel celotno traso. Pri 14. kilometru mi je celo rekel: "Grem malo naprej, da vidim, ali lahko tečem z malo hitrejšim tempom." Nekaterim je tek res položen v zibelko, sem si mislil. Res pa je, da ima "dinamit" v nogah, saj je bil nekdaj uspešen košarkar, ki je nekaj let igral tudi v prvi slovenski ligi.

Tudi sam sem bil zadovoljen s svojim tekom, saj sem se po 24 kilometrih počutil relativno sveže. Bal sem se namreč, da me bo spet "pokrivilo", kot me je pred dvema tednoma na razdalji 21 kilometrov. Po tistem teku se je v meni prebudil marsikateri dvom. No, izkazalo se je, da sem imel slab dan. Zdaj bo spet lažje trenirati.

Nahrbtnik se je izkazal za izredno praktičnega

Pred enim tednom sem dobil v dar CamelBak – poseben nahrbtnik za pijačo. Priznam, da sem bil sprva velik skeptik glede tega. Med tekom me namreč motijo že ključi, če jih imam spravljene v žepu. Ta nahrbtnik se je v soboto izkazal za izredno praktičnega, saj mi je zelo pomagal pri žeji med tekom. Seveda pa je stvar vsakega posameznika, ali mu ustreza ali ne.

Prihodnji teden imam še resnejši preizkus – čaka me 30 kilometrov. Nov mejnik v moji tekaški "karieri".