Najhuje je, ko se avtobus ustavi in iz njega izstopijo potniki (video)

Pešci so zadnji v verigi cestnega prometa in so najbolj ranljivi. Zato je v interesu vseh, da sta si pešec in kolesar kar se da v sožitju. Če bi bile vse površine urejene tako, kot bi morale biti, potem se nesreče ne bi dogajale. Pešci bi uporabljali pločnike, kolesarji pa kolesarske steze, a žal temu ni tako. Kolesarskih stez je premalo, zato si morajo kolesarji in pešci nemalokrat deliti iste površine.

Če se sprehodite po Ljubljani ali kakšnem drugem kraju, boste videli, da kolesarske steze še zdaleč niso urejene, kot bi morale biti. Večkrat je vzrok temu prostorska stiska ali pa tudi ponesrečeno speljane kolesarske steze, ki so plod nekega kompromisa. Že res, da so kolesarske steze ponekod označene in obarvane z rdečo barvo, ampak velikokrat se poti pešcev in kolesarjev prepletajo.

Paziti morajo drug na drugega

Prava zmeda nastane, ko sta zarisani dvosmerni kolesarski stezi, zraven je pločnik za pešce, povrhu vsega pa je ravno tam še avtobusna postaja. Najhuje je, ko se avtobus ustavi in iz njega izstopijo potniki neposredno na kolesarsko stezo, takrat lahko ob najmanjši neprevidnosti nastane nesreča. Ravno tako je težava v samih mestnih središčih, kjer so pešcone in mora biti kolesar pravi strokovnjak, da lahko vijuga med pešci.

Zavedati se je treba, da površine ne bodo nikoli idealno porazdeljene, zato je ena izmed velikih rešitev previdnost tako enih kot tudi drugih. Pešec se mora vedno prepričati, ko prečka kolesarsko stezo, kolesarji pa lahko svojo hitrost nekoliko zmanjšajo ali prilagodijo.