Kako izbrati šport za otroka in kdaj je čas za specializacijo?

Želje otroka in vpliv izpostavljenosti določeni športni dejavnosti

Po mnenju psihologinje Tanje Kajtna otrok športe izbira na podlagi informacij, ki jih dobi iz okolja, oziroma za športe, ki so mu všeč, pokaže več interesa. Ali mu bodo športi všeč, je odvisno od tega, na kakšen način in kje je izvedel za določen šport, kdo je bil tisti, ki mu je šport predstavil. ”Če govorimo o otrocih v predšolskem obdobju, imajo na njihovo izbiro športne dejavnosti še vedno največji vpliv prav starši,” razlaga dr. Kajtna. Zato se otroci največkrat odločajo za preizkušanje športov, s katerimi se ali so se v preteklosti ukvarjali njihovi starši, pa naj bo to na rekreativnem ali tekmovalnem nivoju. Če tako starši otroku z navdušenjem govorijo o kolesarjenju, o tem, kako lep in atraktiven je ta šport, če spremljajo kolesarska tekmovanja po televiziji ali pa se udeležujejo rekreativnih kolesarskih tekmovanj, je veliko bolj verjetno, da se bo otrok želel ukvarjati s kolesarstvom kot z alpskim smučanjem. A kot poudarja Tanja Kajtna, ”je pomembno, da pri izbiri športa poslušamo in upoštevamo otrokove želje, saj nam bo otrok znal najbolje povedati, kaj si želi in kaj mu je všeč”.

Na izbiro športne dejavnosti vsekakor vpliva tudi izpostavljenost športu. Če ima otrok veliko priložnosti že kot majhen poskusiti nek šport, bo večja verjetnost, da bo želel ta šport preizkusiti tudi na nivoju organiziranega treninga oziroma organiziranega ukvarjanja z njim. ”Zgodnje gibalne izkušnje bi morale biti bogate in obširne, kar velja tudi za zgodnje izkušnje s športnimi panogami oziroma zvrstmi,” opozarja dr. Kajtna.

Specializacija otrok v eno športno dejavnost

Kot pravi dr. Kajtna, ”so včasih otroke vključili v klub ali društvo, potem pa so se otroci tam ukvarjali le s tem športom, drugih športov pa niso spoznavali oziroma se na kakšnih gibalnih področjih niso razvijali toliko kot na tistih, ki jih je vključeval ta konkretni šport”.

Vse pogosteje pa se pri otrocih dogaja, da se ne morejo odločiti le za en šport, fantje bi tako radi postali nogometaši, košarkaši, plavalci, dekletom pa je všeč ples, gimnastika, drsanje ipd. V današnjih časih tako velja, da je potrebno otrokom omogočiti širši razvoj in da lahko mnoge športe začnejo trenirati kasneje. Kot dodaja psihologinja Tanja Kajtna, ”zgodnja specializacija ni potrebna za vse športe. Mnogo športov lahko otroci začnejo trenirati tudi pri desetih ali dvanajstih letih, nekatere pa še celo kasneje. Predvsem gre za športe, ki vključujejo več osnovnih gibanj”. Hkrati ni dandanes nič nenavadnega, če otroci v začetku trenirajo več športov, koliko in katere pa je odvisno predvsem od tega, kakšen je otrokov urnik in koliko ur treninga šport zahteva.

“Določeni športi pa zahtevajo nekoliko bolj zgodnji začetek, predvsem gre za bolj specializirane športe, kot so plavanje, športna in ritmična gimnastika, smučanje, umetnostno drsanje,” o športnih disciplinah, ki zahtevajo zgodnji začetek razlaga dr. Kajtna. V takšnih športih je lahko začetek pri dvanajstih letih že nekoliko pozen, saj gre za športe, ki vključujejo visoko specializirano in specifično gibanje, za osvojitev katerega potrebujemo nekoliko več časa. Pri teh športih si morajo vaditelji, učitelji in trenerji prizadevati za čim večjo pestrost in širino, da se bo otrok razvil enakomerno in da bo obdržal visoko motivacijo.