Čutite bolečine med pedaliranjem? Morda so krive nastavitve!

Kolesarski strokovnjaki opozarjajo, da ravno pravilna nastavitev kolesa pripomore k učinkovitejši izrabi moči, zmanjša možnosti za poškodbe hrbta, tetiv in kolen, da o manj naporni vožnji in večji varnosti sploh ne izgubljamo besed.

Nikoli ni prepozno! O pravilnih nastavitvah kolesa je sicer priporočljivo razmišljati že na začetku kolesarske sezone, ni pa prepozno, če za to poskrbimo vsaj pred zahtevnejšimi kolesarskimi podvigi. Ti se približujejo z naglimi koraki. Že ta konec tedna je na sporedu Kolesarski maraton češenj (1. junij), 9. junija je čas za 32. Maraton Franja BTC City, 15. junija je na vrsti Poli maraton in še bi lahko naštevali ... (Za več informacij kliknite na KOLESARSKI KOLEDAR.)

Je glavni krivec sedež ali celo okvir? Največ napak zagrešimo pri neprimernih nastavitvah sedeža, opozarja Matej Habinc. "Ker se v primeru napačne nastavitve kolesar zaradi kompenziranja (neprimerne) višine sedeža premika s celim telesom, prihaja do večjih poškodb tetive, kolenskih vezi in hrbta."

Kaj lahko se zgodi, da glavni krivec za bolečine in poškodbe sploh ni višina sedeža, pač pa izvirni greh tiči že v izboru napačne velikosti okvira kolesa, ki kolesarju onemogoča pravilen položaj in razporeditev rok na kolesu. Dobro si je zapomniti pravilo: tako kot ima vsaka noga svojo številko čevlja, ima vsak kolesar svojo številko kolesa. A roko na srce, kadar kupujemo rabljeno kolo ali ga celo dobimo v dar, na velikost okvira nismo kaj prida pozorni.

"Če pri kolesarjenju čutimo bolečine, potem je to znak, da je z nastavitvami kolesa nekaj narobe," opozarja Habinc. Če denimo čutimo bolečine v kitah za kolenom (pod kolenom) je sedež bržkone nastavljen previsoko, če občutimo bolečino na sprednji strani kolena, je sedež prenizko. Seveda pa vedno obstajajo tudi pravila, ki dovoljujejo izjeme. "Kadar vas čakajo kolesarske ture z vzponi, je sedež bolje za malenkost privzdigniti, saj to kolesarju daje več moči v zgornjem delu pedaliranja," svetuje Habinc.

Poleg višine sedeža je pomemben tudi sam naklon, je v neuradni kolesarski enciklopediji z naslovom Človek na biciklu opozarjal že legendarni kolesar in organizator kolesarskega praznika Maratona Franje, Gorazd Penko. Sedež mora biti nameščen vodoravno – pri določanju si pomagamo z vodno tehtnico (libelom) –, saj ko je konica sedeža pomaknjena navzdol, telo drsi naprej, kar dodatno obremenjuje noge, ki nehote prevzemajo del bremena, ki ga sicer nosi sedež. Kolesar izgubi oporo v sedežu, s tem pa tudi v hrbtenici, dodatno pa obremenjuje tudi roke. In nasprotno, kadar je konica sedeža privzdignjena, to prinaša neprijetne bolečine v dimljah, ki lahko prerastejo v otopelost ali odrevenelost (se spomnite občutka, ko tam spodaj pravzaprav sploh nimate občutka?), kolesarjenje pa preraste v pravo nočno moro. Druga posledica je, da telo pri vožnji navkreber zdrsne nazaj, kar sicer omogoča lažje obladovanje težjih prenosnih razmerij, hkrati pa izdatno utruja mišice in onemogoča ohranjevanje konstantnega tempa.

Vse se začne pri čevlju Čeprav se večina kolesarjev najraje obregne ob nastavitev sedeža, pa je v bistvu še bolj kot to ključna nastavitev kolesarskih čevljev oz. pozicije blokeja (posebna nastavka na podplatu, s katerima se čevelj zaskoči v pedalo) na kolesarskem čevlju, poudarja Habinc. "Okvirno pravilo je, da sredina ploščice na šprintericah sovpada z izstopajočo kostjo na notranji strani stopala." Prav tako je pomembna tudi nastavitev pravilnega kota, saj se v primeru napačne namestitve to odraža v bolečinah v kolenu, zato se je za natančno analizo najbolje oglasiti kar na ustreznem kolesarskem servisu, kjer na strankino kolo namestijo posebna pedala, ki merijo odklon, glede na odklon pa določijo kot, ki kolesarja ne bo oviral pri pedaliranju. "To je podobno kot pri avtomobilu. Če je ležaj na eni strani pomaknjen bolj navzven, bo avto vleklo na tisto stran, podobno je tudi pri nastavitvi blokejev," si zaradi nazornejše predstave s praktičnim primerom pomaga Habinc.

Blokeji, ki so za nekatere rekreativce velik bavbav, so kljub številnim anekdotam o kolesarjih, ki tik pred semaforjem ne uspejo sprostiti čevlja iz primeža pedala in jim preostane le še spektakularen padec, danes že nekaj povsem vsakdanjega. "Pedala za vpenjanje danes uporabljajo skoraj vsi. Najbolj koristijo pri premagovanju vzponov, saj kolesar tudi na poti navkreber lahko iztisne več moči, pri tem pa porabi precej manj energije," pojasnjuje svetovalec iz Maxisporta Čerin. Težava poleg pravilne nastavitve lahko izvira tudi iz napačne izbire blokejev, saj nekateri dopuščajo več, drugi pa manj prostega gibanja noge.

Širina krmila naj bo enaka širini ramen Pri izbiri pravega krmila je ključno, da je njegova širina enaka širini kolesarjevih ramen. "Strankam že pri naročilu kolesa izmerimo ramena, v tovarni pa naročimo izdelavo krmila pravilnih proporcev," pravi Habinc. In zakaj so pravilni proporci tako odločilni? "Če je krmilo preozko, so tudi roke postavljene preozko, zato nam nehote zapirajo pljuča in povzročajo težave pri dihanju," opozarja Habinc. In nasprotno, če je krmilo preširoko, kolesarja raztegne, z razprtim telesom pa zgolj poveča zračni upor. "Krmilo nastavimo tudi glede na višino sedeža in položaja na sedežu. Že na prvi pogled se opazi, kdaj je namestitev pravilna in kdaj ne. Če kolesar sedi previsoko, je videti preveč vzravnan, če sedi prenizko je preveč upognjen in kmalu začuti bolečine v križu," še poudarja Habinc. Priporočljivo je, da imajo začetniki krmilo nameščeno čim višje, nato pa naj se z nabiranjem izkušenj ta položaj znižuje.