Sreda, 30. 9. 2020, 11.25
4 leta, 2 meseca
Novi trener Gorice Gordan Petrić
Srb, ki bi lahko zvečer prestrašil rojaka pri Olimpiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
Novogoričane je pred kratkim prevzel 51-letni Srb Gordan Petrić. Starejši ljubitelji v Sloveniji se ga dobro spominjajo. Z znamenitimi ''Čilenci'' je popeljal Jugoslavijo do naslova svetovnih prvakov, pri Partizanu pa spletel številna prijateljstva s Slovenci. Z Zlatkom Zahovićem, Darkom Milaničem in Džonijem Novakom je ostal v stiku vse do danes, pred dvobojem z Olimpijo pa napoveduje, da bi lahko občinstvo v Stožicah prišlo na svoj račun.
Ko je prvič sedel na trenerskem stolčku Gorice, je vrtnice v nedeljo popeljal do domače zmage nad Aluminijem (2:0), ki so jo štirikratni slovenski prvaki krvavo potrebovali. Šok terapija z menjavo trenerja, Gordan Petrić je nasledil Borivoja Lučića, je naredila svoje, Gorica je osvojila prve točke v sezoni. ''Najbolj sem vesel, da so fantje zmagali brez prejetega zadetka in še bolj spoznali, kako se lahko v tej ligi merijo z vsakim,'' je po uspešnem ognjenem krstu v Prvi ligi Telekom Slovenije povedal 51-letni srbski strokovnjak.
V stiku z Milaničem, Zahovićem in Novakom
Zlatko Zahović in Darko Milanič sta bila pred davnimi leti njegova soigralca pri Partizanu.
Je nov obraz med trenerji v Sloveniji, a vzbuja pozornost, saj je kot igralec pustil ogromen pečat ne le pri beograjskem Partizanu in jugoslovanski reprezentanci, ampak predvsem na Škotskem, kjer je z Glasgow Rangers osvojil štiri lovorike. Ko je pred letom 2013 zaplul v trenerske vode, je izkušnje bolj ali manj nabiral pri srbskih klubih, med njimi so bili tudi nekateri prvoligaški, a ne tisti, ki bi se borili za vrh. Lani se je prvič odpravil v tujino, vodil grško Larisso, letos pa se je odločil, da bo pobližje spoznal slovenski klubski nogomet. ''Za Gorico sem se odločil, ker mi je všeč vzdušje. Liga je manjša, navijači in ljudje okrog kluba so me lepo sprejeli. Vse je v redu,'' je pojasnil razloge, zaradi katerih se je z veseljem odločil za novo poglavje v karieri.
V Sloveniji ima veliko prijateljev, o slovenskem nogometu ve veliko. Tudi zaradi tega, ker stanuje blizu, na Hrvaškem blizu slovenske meje, in je v preteklosti obiskal že več prvoligaških tekem. ''Največkrat sem v stiku z Darkom Milaničem, z njim sem igral pri Partizanu najdlje, kar tri leta, a je tudi res, da se zdaj, odkar ima nov klub, slišiva manj. Odkar sem v Novi Gorici, sem se dvakrat slišal z Zlatkom Zahovićem, lani pa sem obiskal Džonija Novaka v njegovi piceriji v Ljubljani. Krasno se ima. Všeč mi je, da smo obdržali stik. To je nekaj, kar da dodatno draž športu,'' je ponosen in vesel, da je ohranil dobre odnose z nekdanjimi soigralci, s katerimi si je delil slačilnico pri beograjskih črno-belih.
Ko končaš kariero, se pojavi težava
Petrić je pustil ogromen pečat na Škotskem, kjer je branil barve Dundee Uniteda, Glasgow Rangers in Hearta.
Gorico ima za trofejni klub s tradicijo. ''Slovenska liga je majhna, v njej se lahko kot trener dokažeš. Klub Celje je bil z malce bolj resno ekipo prvak, dobro je opravil svoj posel. V Sloveniji je veliko prostora za napredek,'' je prepričan, da bi mu lahko dokazovanje v mestu vrtnic le koristilo.
Za njim je bogata igralska kariera, ki jo je zelo zaznamovalo leto 1987. Takrat je z izjemno nadarjeno generacijo mladih upov tedanjega jugoslovanskega nogometa postal svetovni prvak. To so bili znameniti Čilenci, ki jih je vodil Hrvat Mirko Jozić. Med njimi ni bilo Slovencev.
''Imel sem srečo, da sem bil del Čilencev. Imeli smo kar nekaj izjemnih igralcev. Predrag Mijatović, Davor Šuker, Zvonimir Boban, Robert Prosinečki … Svetovni naslov v Čilu nam je odprl pot v karierah, lažje smo se prebili v profesionalne vode. Igralce vedno opozarjam, da se težave pojavijo po koncu kariere. Ni pomembno, kaj delaš med kariero. Ko si dober, te vsi trepljajo po ramah. Vsi te imajo radi. Ko pa končaš kariero, nastane težava. Nekateri igralci se ne morejo znajti. Zato morajo izkoristili 15 let nogometa, da lahko potem živijo normalno,'' na vsakem koraku opominja mlajše varovance, kakšne pasti prinaša konec kariere.
Podpira vrnitev nekdanjih vrtnic
Prejšnji teden se je med vrtnice vrnil tudi Etien Velikonja.
Kariero je končal pri 33 letih, pisalo se je leto 2002. Le dve leti pred tem, ko je Gorica postala slovenski prvak in nato osvojila še dve zvezdici. To so bila zlata leta novogoriškega kluba, ki je lani prvič v bogati zgodovini izpadel v drugo ligo, a se ekspresno vrnil, nato pa po slabšem vstopu v sezono zamenjal trenerja Borivoja Lučića. Je glavni cilj Gorice obstanek? ''To morate vprašati vodstvo kluba. Moj cilj je, da uživam v svojem delu. Da bomo iz tekme v tekmo boljši, potem pa bo že čas pokazal, kaj bo.''
Nedavna poteza, ko je klub privabil kar nekaj povratnikov, drug za drugim so se vrtnicam priključili Matija Širok, Etien Velikonja in Nejc Mevlja, mu je zelo všeč. ''Poleg trenerja lahko tudi oni dajo mladim smernice o tem, kakšen je profesionalizem, kakšno je vedenje. Velik plus je, da so prišli nekdanji igralci kluba, ki so tudi rojeni tukaj.''
''Morda se me bosta Ivanović in Bosić ustrašila''
Danes ga čaka zelo zahtevno gostovanje. Odpravlja se v Stožice, kjer domuje Olimpija, eden izmed najmočnejših slovenskih klubov, ki ga zanimajo le lovorike.
Pri Partizanu je pomagal trenerju Zoranu Mirkoviću (desno).
''Pričakujem, da bodo fantje naredili tisto, kar smo se dogovorili. Tekma z Olimpijo mi pomeni le še eno izmed tekem v nizu. Ne obremenjujem se s tem, ali igramo proti Olimpiji, Mariboru ali pa Muri, s katero smo igrali prejšnji teden. Na vsaki tekmi moramo imeti isti pristop. Olimpija je bila velik klub še v obdobju Jugoslavije. Za njo igra nekaj igralcev, ki jih poznam iz Partizana. Bosić in Ivanović sta odlična igralca, a bomo videli, kako se bosta odzvala, ko me bosta videla. Mogoče se bosta ustrašila in zaigrala slabše. Bomo videli,'' se je nasmehnil novopečeni trener Gorice in napovedal, da bi lahko občinstvo v Stožicah prišlo na svoj račun. ''To bo lepa tekma,'' je prepričan.
