Romanova pogreša partnerje za trening

Po cilju tretje skupine teka na 1500 metrov za ženske je postalo jasno, da bodo slovenske barve na olimpijskih igrah v Pekingu zastopali le še deseterobojec Damjan Sitar, finalistka 500-metrske razdalje v kajaku na mirnih vodah Špela Ponomarenko, gorska kolesarka Blaža Klemenčič in kot zadnji še maratonec Roman Kejžar.

Sonja Roman, ki bi si še lahko priborila dodaten nastop, je namreč v teku na 1500 metrov zasedla osmo mesto v svoji skupini, prepočasna pa je bila tudi, da bi napredovala po času. "Mislim, da si, vsaj kar se taktičnega dela tiče, ne smem očitati prav nič. Do sebe ne gojim zamer. Taktično sem tek izpeljala tako, kot sem si zadala," je po teku dejala 29-letna atletinja, ki je v skupni razvrstitvi pristala na petnajstem mestu.

Romanova je tek začela zelo hitro. Tudi ko se je Kitajka Qing Liu nekoliko odlepila, je ostala mirna. Postavila se je na čelo zasledovalne skupine in nadzorovala tek. Po polovici proge je izgubila nekaj mest, a kolona je bila še vedno strnjena. Pretrgala se je približno 500 metrov pred ciljem, ko je skupina petih dekleta na čelu z Američanko Shannon Rowbury narekovala premočan tempo za vse ostale. Slovenka je ostala v drugi skupini, na koncu poskušala s finišem, a višje od osmega mesta v skupini se ji s časom 4:08,52 ni uspelo zavihteti. "Pričakovala sem takšen tek. Žal pa mi je, da ga nisem bolje izkoristila. Vem, da bi bila lahko hitrejša, čeprav tudi moj čas ni slab. Navsezadnje je to drugi rezultat v sezoni. Razočarana pa bi bila, če bi tekla slabše od 4:10," je dejala članica AD Maribor in dodala, da je računala na osebni rekord in sama pri sebi upala na preboj v finale.

Sicer pa Prekmurka na podlagi pekinškega nastopa že snuje načrte pred novo sezono. "Hiter začetek me ni presenetil. Če ne bi potegnila Kitajka, bi se na prvo mesto postavila jaz. V zadnjih 600 metrih je prišlo do manjšega prerivanja, a sem se hitro rešila. Za trenutek sem izgubila ritem, a v tem ne iščem izgovorov. Izgubljala sem drugje. V srednjem delu, nekje med 1000 in 1300 m. Pogosto izgubljam prav tam. Zakaj? Treniram sama. Z vizualizacijo sicer vadim tudi odzivanje na pobege, a na tekmah je drugače kot pa na treningih. Zato moram pred novo sezono poiskati ustreznega partnerja za trening. Le na ta način bom lahko vadila tudi ravnanje v takšnih situacijah. Popuščanje namreč ni plod prevelike utrujenosti ali pomanjkanja moči. Če bi bilo res tako, potem v zadnjem delu ne bi imela moči za boljši tek. Vem torej, kje se skriva težava," je oceno teka in pogled v prihodnost združila zadnja slovenska atletinja na OI 2008.