Kocijančič opozarja na igro čustev

''Zamisel o kandidaturi za organizacijo tako velikega dogodka je sicer povsem legitimna, predvsem pa zelo ambiciozna in za športne zanesenjake celo simpatična, vseeno velja sprva razmisliti o slovenskih zmožnostih,'' o dokaj megalomanski ideji bohinjskega župana Franca Kramarja, ki je pred slabim mesecem prejel tudi podporo ostalih županov zgornje Gorenjske, previdno in zadržano pravi predsednik OKS Janez Kocijančič. Retorično dobro podkovani prvi mož slovenske olimpijske družine je na izredni seji Izvršnega odbora OKS glavnemu pobudniku v umirjenem in diplomatskem tonu naštel kopico pomanjkljivosti pri osnutku kandidature in izrazil precejšnjo zadržanost. ''Verjetno je v Sloveniji malo športnih delavcev, ki bi se branili olimpijskih iger v naši državi. A to je igra čustev. Vseeno pa velja biti nadvse previden,'' je dejal Kocijančič, ki pri osnutku pogreša predvsem nosilca kandidature. Po Kramarjevih besedah naj bi bil to Bled, čeprav je župan te občine Janez Fajfar pred kratkim na račun te ideje pokazal veliko mero zadržanosti. ''Ko bo znan kraj-nosilec kandidature, se lahko zamisel preselila na drugo stopnjo. Izvedena mora biti natančna študija, hkrati pa bi potrebovali še predhodno soglasje Državnega zbora RS. Jasno, to bi moral biti tudi nacionalni projekt,'' trdi Kocijančič in opozarja predvsem na izjemen finančni zalogaj, ki bi ga Slovenija potrebovala za organizacijo največjega zimsko-športnega dogodka.

Ideja pogosto ni dovolj

''Pri postopkih se mi zdi ključno vprašanje, zakaj kandidirati. Pri tem bi to vprašanje izpostavil predvsem v primeru neuspešne kandidature. Nihče me ne bo prepričal, da je zgolj pojavljanje med kandidati dovolj velik motiv. S tem smo se srečevali že pri dveh kandidaturah z Avstrijo in Italijo. Kaj imamo od kandidature po devetih letih? V Planici nimamo olimpijske skakalnice, na Pokljuki še nimamo centra, tudi dvorana Tivoli je bila deležna zgolj manjših popravkov,'' je razlagal Kocijančič in se pri iskanju argumentov za še bolj tehten razmislek o smiselnosti oziroma izvedljivosti tovrstnih zamisli naslonil na minule eliminacijske postopke pri izbiri prireditelja ZOI :''Dovolj poučen je primer izbora prireditelja ZOI 2014. Salzburg je imel prav gotovo največ izkušenj z organizacijo največjih tekmovanj. Tudi prizorišča ne bi potrebovala večjih posegov. O športnem duhu in kulturni noti Mozartovega mesta pa sploh ne gre izgubljati besed. In kaj se je zgodilo? Kot kegelj je 'padel' že v prvem krogu. Na koncu kajpak ni odločal le šport. Tu sta še gospodarski in geostrateški vidik. Za ruskim Sočijem, ki je skupaj s Putinom poskrbel za odmevno zaključno predstavitev, je stal Gasprom, za poraženim Pjongčangom pa Samsung.''

Bi zadostovalo 650 milijonov evrov?

Kocijančič ocenjuje, da bi po grobih ocenah, ki temeljijo na izkušnjah organizatorjev minulih iger, prireditelj ZOI za proračunsko blagajno moral zbrati med enim in tremi milijardami evrov.

Bohinjski župan pa je prepričan, da bi igre Slovenijo stale slabih 650 milijonov evrov. Ob klasičnih načinih zbiranja sredstev (davkoplačevalski denar, evropska sredstva, dotacije MOK …) so Gorenjci v načrt vključili tudi svojevrsten sponzorski model financiranja, po katerem bi se pokroviteljem vložek povrnil v dobrem desetletju. ''Verjamem, da imamo vzvode za uspešno pripravo projekta,'' trdi Kramar in dodaja, da bi tekmovanja ob gorenjskih občinah potekala tudi v Ljubljani in Mariboru.

Kramar: Na pravi poti

Čeprav na izredni seji OKS Kramar in somišljeniki z izjemo pohval na račun pogumnih idej niso bili deležni prav velikega odobravanja oziroma strinjanja z zamislijo, pa je bila gorenjska odprava ob odhodu iz Ljubljane vidno zadovoljna. ''Po pogovoru z vodilnimi možmi olimpijskega komiteja sem bil prijetno presenečen. Smo na pravi poti. Jasno, čaka nas trdo in težko delo. Prepričan pa sem, da je naša ideja tako dobra, da bo s trudom, strokovnimi pristopi in analizami strokovnjakov Sloveniji prinesla kandidaturo za ZOI 2018,'' je dejal Kramar, ki je tudi članom IO odločno zatrdil, da se bo kmalu vrnil z nadgrajenim predlogom. ''Gremo naprej. Lotili se bomo študij in se nato znova pogovorili z organi OKS. Verjemite mi, da puška ne bo poletela v koruzo. Navsezadnje je v meni znana gorenjska trma,'' je zaključil prvi mož bohinjske občine.