Ko sta okoli vratov tekmecev videla medalje, ju je stisnilo

Ni veliko manjkalo, pa bi Slovenija prvo medaljo na evropskih igrah osvojila v športu, kjer ne spada med resnejše favorite za najvišja mesta. Če bi se Ani Umer in Roku Bizjaku posrečil veliki met in bi bila v odločilnih trenutkih še bolj zbrana, predvsem pa natančna, bi se vpisala v zgodovino, tako pa bo ostal grenak spomin na sredo, ki je obetala veliko, nato pa postregla z mestom, ki na velikih tekmovanjih sprosti največ bolečin. Osvojila sta nehvaležno četrto mesto.

Nista pričakovala, a sta si zaslužila

Ana je v Baku pripotovala s ciljem, da bi osvojila medaljo. V torek nam je povedala, da bo ostala dobre volje tudi ob nezadovoljivem rezultatu. V mešanih dvojicah, kjer je združila moči z Rokom, je slovenski par osvojil četrto mesto, najbolj nehvaležno, kar ga pozna vrhunski šport.

Med tekmo sta bila v svojem filmu. V osmini finala sta presenetila in izločila favorizirane Nemce, a lokostrelstvo je pač takšno, da velja za zelo nepredvidljivega in je končni rezultati odvisen od mnogo dejavnikov. "Nisva pričakovala, da se bova uvrstila tako visoko, a po tistem, kar sva pokazala, sva si to zaslužila," je dejal Bizjak.

Nemški par je senzacionalno izpadel in moral čestitati mladima Primorcema, nato pa sta Ana in Rok jezdila na valu samozavesti in preskočila še beloruska tekmeca.

Bizjak: Več v tem trenutku nisva sposobna

Uspeh v Bakuju je bil z napredovanjem v polfinale zagotovljen. Prebila sta se med štiri najboljše mešane dvojice in dosegla več, kot sta pričakovala ob začetku evropskih iger. Do podviga, nagrajenega z odličjem, je manjkal le še majhen korak.

"Šele takrat sem začela razmišljati o medalji. Rekla sva si, da greva ponjo. Žal nama je v dvoboju proti Ukrajini zmanjkalo kanček sreče. Dobro sva streljala in sva zelo ponosna na svoj nastop, Ukrajinca pa sta bila v vsakem setu boljša le za najmanjšo mogočo razliko," je pojasnjevala Koprčanka.

"Bilo je zelo izenačeno, midva sva zadovoljna. Dala sva vse od sebe in več v tem trenutku nisva sposobna," jo je dopolnil Rok in priznal, da bi si težko zamislil še boljši nastop.

Nekdo mora biti tudi četrti

Morda je ravno to, da sta začela razmišljati o medaljah, bil razlog, da jima pod pritiskom ni uspelo. Najprej sta bila od njiju v polfinalu boljša Gruzijca, nato še v boju za bron Ukrajinca. Dva dokaj tesna poraza sta zadoščala le za nepriljubljeno mesto, ki prinaša le "leseno" medaljo, kot radi pravijo tolažilni nagradi za četrto mesto. Medalja je le navidezna, saj je v resnici seveda ni.

Najbolj ju je stisnilo pri srcu, ko sta spremljala podelitev medalj, saj sta vedela, kako malo je manjkalo, da bi na odru stala ona in občudovala slovensko zastavo, kako plapola na slavnostnem drogu.

"Ko vidiš medalje okoli vratov tekmecev, ne pa na tvojem, te kar stisne. A nekdo mora biti tudi četrti," se je tolažila Ana in v skladu s svojim pravilom še vedno izžarevala dobro voljo, čeprav bi bil marsikdo na njenem mestu po takšni zapravljeni priložnosti za osvojitev medalje veliko bolj zagrenjen.

"Ko sva izgubila na dvoboju za tretje mesto, so se nama dokončno razblinile sanje," je vskočil Bizjak, ki z Umerjevo sodeluje dve leti. Tolikšno je tudi obdobje, odkar se dokazuje med člani. Z rezultatom v Bakuju sta dokazala, da njun čas še prihaja in bi lahko v prihodnosti posegla tudi po medaljah. V petek oziroma soboto ju čakata še preizkušnji med posamezniki.