Dvakrat so pozabili nanj, v tretje gre rado: namesto Stamkosa na OI St. Louis

Za kanadskega veterana bi lahko dejali, da je kot vino. Kljub 38 pomladim je še vedno v tako izredni formi, da si je med množico odličnih Kanadčanov izboril mesto v olimpijski reprezentanci. Vrata v izbrano vrsto Kanade so se Martinu St. Louisu odprla s poškodbo klubskega soigralca pri Tampi Stevena Stamkosa, ta bo zaradi zloma golenice na tekmovalni ritem moral še nekoliko počakati.

Stamkos je odločitev strokovnega štaba, da v Soči odpotuje St. Louis, pospremil z izbranimi besedami: "To je odlična novica. Če si kdo v naši garderobi zasluži nastop že od prvega dne, je to Marty. On ni moja zamenjava, on je človek, ki si olimpijske igre preprosto zasluži."

Za veterana bodo to druge olimpijske igre, prvič je na tekmovanju petih krogov nastopil v Torinu leta 2006, ko so v četrtfinalu priznali premoč Rusom in končali na skromnem sedmem mestu. "Hvaležen sem, da sem dobil to priložnost. Zdi se mi, kot da že vso kariero vstopam skozi stranska vrata. In tu ni bilo nič drugače. To je velika priložnost, ki sem je zelo vesel," se je povabila razveselil 38-letnik. Kapetan floridskega moštva je ob tem priznal, da ni bilo lahko, ko je vodja kanadske reprezentance Steve Yzerman ob objavi olimpijcev na začetku januarja še drugič pozabil nanj – Yzerman, ki je tudi generalni direktor Tampe, St. Louisa že leta 2010 ni uvrstil v olimpijsko reprezentanco za Vancouver.

Martin St. Louis, ki je v pretekli sezoni postal najstarejši dobitnik Art Ross Trophy, nagrade za najučinkovitejšega hokejista rednega dela sezone, pri floridski ekipi, ki ji je predan že vse od sezone 2000/2001, blesti tudi letos. Na 56 tekmah je statistiko obogatil s 54 točkami (25 zadetkov, 29 podaj), kar ga med vsemi hokejisti lige NHL uvršča na 16. mesto, medtem ko je pri Tampi daleč najučinkovitejši mož. Valtteri Filppula, ki je po točkah takoj za St. Louisom, jih je zbral 41.