Baku prepričal slovenske novinarje

Južnokavkaška država Azerbajdžan se je v zgodovino športa vpisala kot prva prirediteljica evropskih iger. Njegova večmilijonska prestolnica Baku je že dvakrat kandidirala za gostiteljico poletnih olimpijskih iger, a vedno ostala praznih rok. Namenjeno ji je bilo premajhno število glasov, tako da je ostala želja neizpolnjena. Jezo in razočaranje zaradi neuspešnih kandidatur je delno sprostila na letošnjih evropskih igrah, kjer se je predstavila z vrhunskimi objekti in dovršeno organizacijo. Bi jo lahko primerjali celo s tisto, ki jo videvamo na poletnih olimpijskih igrah in velja za največji tovrstni zalogaj v športnem svetu?

O tem smo v Bakuju povprašali nekatere slovenske športne novinarje, ki so že doživeli tovrstno izkušnjo. V Azerbajdžanu se v času evropskih iger mudi okrog 1.600 novinarjev, med njimi je 300 fotografov. Številka medijskih predstavnikov je veliko manjša od tiste, ki je prisotna na poletnih olimpijskih igrah. V oddaljeno državo na stičišču Evrope in Azije je prišlo tudi nekaj Slovencev, nas pa je zanimalo, ali jih je tekmovanje v Bakuju kaj spominjalo na olimpijske igre.

Aleksander Gasser, novinar STA: "Za prve evropske igre moram reči, da so izpeljane na tako visoki ravni, da se glede na krizo, v kateri smo, postavlja vprašanje, ali je sploh treba, da se jih izpelje na tej ravni. To je bila povsem olimpijska raven. Glede na to, da gre za krstno prireditev, je bila v prevelikem obsegu. Če bodo olimpijski komiteji v Evropi zahtevali te standarde, se bojim, da bo težava najti nove prireditelje. Azerbajdžan je dokazal, da je sposoben praktično že jutri prirediti olimpijske igre, seveda pa ga čaka precej nalog, ker bo na olimpijskih igrah še enkrat toliko športnikov, petkrat več novinarjev in pa sto tisoč tujih navijačev, ki jih tukaj nismo videli."

Aleš Fevžer, športni fotograf: "Igre so organizirane vrhunsko in na najvišji olimpijski ravni. Prisotno je bistveno manj medijev kot na rednih olimpijskih igrah, zato je posledično tudi manjša gneča v novinarskih središčih ter na prevozih in tekmovališčih. Azerbajdžan je dokazal, da je z obstoječo infrastrukturo sposoben gostiti prave poletne olimpijske igre, ki bi bile po mojih 23-letnih izkušnjah s fotografiranjem na olimpijskih prireditvah, vsaj kar zadeva prevoze in pogoje na delu, med najboljšimi."

Polona Bertoncelj, novinarka TV Slovenija: "V Bakuju je zame nekoliko drugače kot na olimpijskih igrah, saj sem tu sama s snemalcem in pokrivam zgolj dnevne informativne oddaje. Na olimpijskih igrah me z mojega stališča čaka veliko večji delovni obseg, ker imamo skoraj 24-urni program. Organizacija v Bakuju je vrhunska in takšna, kot bi morala biti na olimpijskih igrah. Tudi sistem dela je identičen kot na olimpijskih igrah. S kamero lahko snemaš le tam, kjer ti oni rečejo. Veljajo pravila, ki se jih ne sme kršiti. Azerbajdžan je bil kot prireditelj kos nalogi, na evropskih igrah je zadostil vsem novinarskim potrebam in dokazal, da bi lahko gostil tudi olimpijske igre."

Vlado Paveo, novinar Večera: "V Bakuju je organizacija dogodka zagotovo na ravni olimpijskih iger. Mogoče presega celo izvedbo olimpijskih iger v Atlanti leta 1996, predvsem zaradi tega, ker so tukaj tekmovališča blizu in lažje dosegljiva. Navdušili so me novi objekti, ki so jih naredili tako hitro, čeprav so imeli na voljo maksimalno le dve leti in pol, prireditelji olimpijskih iger pa jih imajo neprimerno več. Baku je že pripravljen na olimpijske igre, evropske igre pa so me spominjale na majhno mešanico. Nekaj je bilo kakovosti, nekaj pa tudi promocij, saj so ponudili možnost nekaterim obskurnim športom. Če bodo hoteli ta projekt nadaljevati, bodo morali nujno pripeljati vrhunsko atletiko, plavanje in nekatere igre z žogo. Naslednjega gostitelja čaka težka naloga, saj je Baku postavil visoke standarde."