Četrtek, 21. 5. 2026, 15.00
1 dan, 22 ur
Zgodovina SP (1938 – Francija)
Francozi izžvižgali prvake, nato je svet prekrila krvava zavesa
Italija je kot prva reprezentanca ubranila naslov svetovnega prvaka.
Pisalo se je leto 1938, obdobje tik pred pretečo nacistično eksplozijo, ki je sejala zlo in strah. Nogomet je polepšal življenje tistih petnajst dni, kolikor je trajalo tekmovanje v Franciji, nato pa se je vrnilo v prejšnje, nemirne in zaskrbljene tirnice. Italija je postala prva reprezentanca, ki je ubranila naslov svetovnega prvaka v nogometu.
Izbor gostitelja za SP 1938 je sprožil kopico zamer v Južni Ameriki. Ogoljufano se je počutila zlasti Argentina, saj je pričakovala, da se bo po SP 1934 (Italija) največje tekmovanje vrnilo v Južno Ameriko. Mednarodna nogometna zveza (Fifa) se je odločila drugače.
Njen predsednik Jules Rimet si je močno prizadeval, da bi njegova domovina občutila čast in izziv organizacije svetovnega prvenstva. Francoska kandidatura je premagala argentinsko in nemško, tako da je najboljše reprezentance na svetu pozdravila dežela galskih petelinov.
Brez Anglije, Španije, Argentine in Urugvaja
V Franciji bi moralo nastopiti 16 reprezentanc, a jih je nato le 15, saj Avstrije preprosto ni bilo več.
Ponovno so manjkale nekatere svetovne velesile. Anglija se je še tretjič zapored vedla, kot da je svetovno prvenstvo niti najmanj ne zanima. Sploh ni pomislila, da bi se priključila nogometni karavani. V Franciji ni bilo niti dveh južnoameriških velikanov, Argentine in Urugvaja.
Gavči so manjkali zaradi spora s Francozi glede gostitelja prvenstva, njihovi sosedi Urugvajci pa so pri uveljavljanju svojega mnenja in protesta postali njihov močni zaveznik. Ni bilo niti Španije, saj je v njeni deželi divjala državljanska vojna.
Na Dunaju pokopani Matthias Sindelar je leta 1938 zavrnil igranje za nemško reprezentanco.
Čeprav bi moralo v Franciji nastopiti 16 udeležencev, od tega jih je 14 nastopilo v kvalifikacijah, branilec naslova in gostitelj pa sta si prvič zagotovila nastop brez kvalifikacijskih bojev, se je na SP 1938 zgodila zagata. Ker si je Nemčija le nekaj mesecev pred začetkom tekmovanja prisvojila Avstrijo, ki je na zemljevidu prenehala obstajati kot samostojna država, je bilo na voljo le 15 ekip.
Nemci so v svojo reprezentanco uvrstili pet Avstrijcev, ki so leta 1934 blesteli v Italiji, in slovensko severno sosedo popeljali do polfinala. Najboljši Avstrijec Matthias Sindelar, ki je bil pozneje izbran za najboljšega nogometaša 20. stoletja, je zavrnil nastop v nemški izbrani vrsti. Oblast si je njegovo potezo zapomnila in mu otežila življenje. Ljubljenec dunajskega občinstva, ki je imel češke korenine, je v nejasnih okoliščinah leta 1939 skupaj z ženo naredil samomor.
Nemci so prehitro "razveselili" Hitlerja
Na SP 1938 so ponovno prevladovale evropske države. Nastopilo je 12 ekip iz Evrope, barve Južne Amerike je branila Brazilija, ki je v nasprotju s SP 1934 v Evropo poslala močnejšo zasedbo, prvič (in zadnjič) sta med najboljšimi nastopili Kuba in Nizozemska vzhodnoindijska družba, zdajšnja Indonezija.
Le leto dni po polnih stadionih in razburljivih tekmah v Franciji se je začela druga svetovna vojna.
Kuba je presenetila in v osmini finala, turnir je ponovno potekal brez skupinskega dela, izločila Romunijo. V nadaljevanju je ostala brez moči, Švedi, ki so bili spočiti, saj jim je žreb zaradi manjkajoče Avstrije namenil počitek, so ji v četrtfinalu napolnili mrežo (8:0).
Francija je prvič gostila svetovno prvenstvo leta 1938. Na naslednjo priložnost je morala čakati 60 let.
Nemci so na prvem nastopu presenetljivo izpadli proti Švici. Najprej so na Parku princev remizirali z 1:1, na drugi tekmi pa so v Parizu vodili že z 2:0 in Adolfu Hitlerju v Berlin navdušeno javili, da se bodo uvrstili v četrtfinale.
Na njihovo smolo je sledil konkreten odgovor Švice, ki je dosegla štiri gole in izločila elf, ta pa je krivdo za bled nastop zvalil na pet avstrijskih novincev. Francosko občinstvo je izžvižgalo Nemce, ki so pred srečanjem salutirali svojemu vodji z značilnim nacističnim pozdravom.
Prvič so nase na svetovnem prvenstvu resneje opozorili Brazilci. V četrtfinalu so izločili favorizirano Češkoslovaško, finalistko zadnjega SP, nato pa naredili usodno napako, saj so v polfinalu podcenili moč Italije. Nastopili so brez najboljšega strelca tekmovanja Leonidasa, ki je na svetovnem prvenstvu v Franciji dosegel kar sedem zadetkov, in izgubili (1:2).
Italija je po domačem SP 1934 in olimpijskem turnirju 1936 v Berlinu osvojila še svetovno prvenstvo v Franciji.
To je bil velik udarec za nogometaše iz domovine sambe, ki so izstopali po lepoti nogometa in svetu ponudili številne atraktivne poteze, tudi tako priljubljen strel s škarjicami.
Italijani izkoristili izkušnje in ubranili naslov
Srečanje kapetanov Italije in Madžarske pred finalom. To sta bila Giuseppe Meazza in Gyorgy Sarosi.
V finalu se je Italija pomerila z Madžarsko, ki je pred tem presenetljivo zlahka opravila s Švedsko. Fašistični vodja Benito Mussolini naj bi pred finalom azzurrom poslal grozljivo sporočilo: "Zmaga ali smrt." Nihče ne ve, ali je bila to resnična grožnja ali zgolj motivacijsko sredstvo. Pozneje je italijanski reprezentant Pietro Rava dejal, da je bila to novinarska izmišljotina in da jim je vodja v telegramu zaželel le veliko sreče.
Italija je prva v zgodovini dvakrat zapored osvojila prvo mesto. Francosko občinstvo zaradi političnih razlogov, na tribunah je bilo tudi mnogo italijanskih izseljencev, ki jim ni ustrezala fašistična diktatura, ni bilo naklonjeno prvakom.
V finalu sta nastopili slovenski sosedi. Italija je bila premočan tekmec za Madžarsko.
Francosko občinstvo jim je žvižgalo od prve do zadnje minute. Italijanov pa to ni zmotilo. Na krilih dvakratnih strelcev Gina Colaussija in Silvia Piole so bogate izkušnje s prejšnjega SP uspešno prenesli v novo tekmovanje.
Italija, ki je na poti do finala ugnala Norveško, Francijo in Brazilijo, največ dela pa imela s Skandinavci, ki jih je premagala šele po podaljšku (2:1), je tako kot prva v zgodovini ubranila naslov svetovnega prvaka.
Naslednje prvenstvo je bilo šele leta 1950, saj je sledil čas druge svetovne vojne. Zmagovalni pokal je ostal pri podpredsedniku Fife dr. Ottorinu Barassiju, ki je lovoriko skril v škatlo za čevlje. Naslednje svetovno prvenstvo je gostila Brazilija, mundial se je po 20 letih vrnil v Južno Ameriko in ponudilo ogromno nepozabnih nogometnih zgodb.
SP v Franciji
Leto: 1938
Gostitelj: Francija
Zmagovalec: Italija
Finale: Italija : Madžarska 4:2 (3:1)
Povprečje doseženih zadetkov: 4,67
Povprečni obisk gledalcev: 20.872
Najboljši strelec: Leonidas (Brazilija) - 7 zadetkov
Uvrstitev Jugoslavije: izpadla v kvalifikacijah
Polfinale:
Pariz:
Madžarska : Švedska 5:1 (3:0)
Marseille:
Francija : Brazilija 2:1 (0:0)
Tekma za 3. mesto:
Bordeaux:
Švedska : Brazilija 2:4 (1:2)
Finale:
Pariz, štadion Colombes, 45.000 gledalcev
Madžarska : Italija 2:4 (1:3)
Titkos 8., Sarosi 70.; Colaussi 6., 35., Piola 16., 82.
Madžarska: Szabo, Szalay, Szucs, Sarosi, Titkos, Zsengeller, Vincze, Biro, Lazar, Polgar, Sas; selektor Karoly Dietz;
Italija: Olivieri, Piola, Foni, Andreolo, Biavati, Colaussi, Ferrari, Locatelli, Meazza, Rava, Serantoni; selektor Vittorio Pozzo.
Zgodovina svetovnih prvenstev:
| Leto | Gostitelj | Svetovni prvak |
|---|---|---|
| 1930 | Urugvaj | Urugvaj |
| 1934 | Italija | Italija |
| 1938 | Francija | Italija |
| 1950 | Brazilija | Urugvaj |
| 1954 | Švica | ZRN |
| 1958 | Švedska | Brazilija |
| 1962 | Čile | Brazilija |
| 1966 | Anglija | Anglija |
| 1970 | Mehika | Brazilija |
| 1974 | ZRN | ZRN |
| 1978 | Argentina | Argentina |
| 1982 | Španija | Italija |
| 1986 | Mehika | Argentina |
| 1990 | Italija | Nemčija |
| 1994 | ZDA | Brazilija |
| 1998 | Francija | Francija |
| 2002 | Južna Koreja in Japonska | Brazilija |
| 2006 | Nemčija | Italija |
| 2010 | Južna Afrika | Španija |
| 2014 | Brazilija | Nemčija |
| 2018 | Rusija | Francija |
| 2022 | Katar | Argentina |
| 2026 | ZDA, Kanada in Mehika | ? |
SP 2026
SP 2026 v nogometu