Zakaj so bili nekoč talenti, a tega niso potrdili?

Italijanska mladinska liga je pravo zbirališče nogometašev z vsega sveta. Med temi je že nekaj časa tudi precej slovenskih nogometašev. Nekaterim, kot so Samir Handanović, Rene Krhin, Dejan Lazarevič, je uspel preboj v članske ekipe, nekaterim pač ne. Spet drugi, kot so Boštjan Cesar, Bojan Jokić, Josip Iličić, Jasmin Kurtić, Siniša Andjelković in Valter Birsa, pa so v italijanski nogomet prišli že kot delno uveljavljeni nogometaši. Kaj imajo torej za povedati nogometaši, ki se jim ni uspelo uveljaviti že med mladinci?

"Mladim se je bilo takrat težje prebiti"

Sandro Bloudek je ob odhodu k Milanu veljal za enega najbolj obetavnih slovenskih nogometašev. Leta 2004 je kot 17-letnik odšel v Italijo, kjer se je dokazoval pri mladinski selekciji primaveri in se prebil tudi do prve ekipe Milana, za katerega pa ni zaigral. "Pri primaveri je bilo super, saj je to praktično druga ekipa Milana. Kot vsakemu mlademu igralcu je tudi meni v Milanellu bilo zelo všeč. Tam sem se dosti naučil, dozorel sem kot oseba, saj se v kampu živi zelo disciplinirano. Vse je posvečeno šoli in nogometu. Brez dobrih ocen v šoli ni bilo treningov. Spoznal sem se z visokim profesionalizmom in se učil od najboljših igralcev v Evropi tistega obdobja. Bil sem tudi blizu debija za člansko moštvo, a se to na žalost ni zgodilo niti na eni od štirih tekem, na katerih sem bil na klopi v serie A in pokalu. Po dveh letih pri primaveri, kar je za večino igralcev največ, kar lahko odigrajo v tej ligi, sem kot večina mladih igralcev odšel na posojo," je dejal nogometaš, ki je igral za nekatere italijanske klube (Pistoiese, Cremonese, Lecco), nato se je preizkusil v drugi švicarski ligi (Chiasso), pa pri hrvaškem Varteksu, Šbeniku, belgijskem Oud-Heverlee Leuvenu, nizozemski Fortuni Sittard in bošnjaškem Širokem Brijegu.

O razlogih, zakaj se ni bolje uveljavil, pa pravi: "Težko razložim ali pa dam nekakšen odgovor, je pa res, da je bilo takrat, govorimo o letih med 2004 in 2008, ko sem bil v Italiji, mladim igralcem mogoče malce težje priti zraven kot zdaj. Znano je, da so v Italiji vedno bolj zaupali izkušenejšim igralcem kot pa mladim. Danes je mogoče malce drugače, ker je država in s tem njihov nogomet v velikih finančnih težavah in si ne more privoščiti velikih prestopov, zato so prisiljeni zaupati mladim igralcem, kar je super," je dejal 27-letni nogometaš in pripomnil: "Glede mojih odločitev ne bi nič spremenil, ker so se mi v tistem trenutku zdele pravilne in vedno sem ravnal po svojem občutku. Včasih imaš prav, včasih pač ne. Milivoje Novakovič je najboljši primer," je pripomnil vezist, ki je trenutno nogometaš Aluminija. O vnovičnem prestopu v tujino pa ni želel preveč razpredati. Dejal je: "Moje trenutne ambicije so, da čim več igram nogomet, ker me to preprosto veseli," je zaključil Bloudek.

"Če bi razmišljal kot zdaj, bi ostal"

Maribor je v italijansko ligo leta 2006 poslal Gorazda Zajca. Natančneje v Sieno, čeprav je imel še nekaj drugih zanimivih ponudb. "Po vrhunski sezoni v Mariboru sem dobil povabila Siene, Dinama Zagreb, beograjskega Partizana ... Mislim, da je takrat Maribor dobil 300 tisoč evrov za moj prestop. Odločil sem se za Sieno in ni mi žal za to odločitev. Če bi razmišljal kot zdaj, bi ostal, saj takšne priložnosti ne dobiš vsak dan. Trenirali smo praktično vsak dan in seveda drugače kot v Sloveniji. Tam je bilo precej taktičnega treninga in malce manj intenzivnega kot pri nas. Na žalost nisem nastopal v serie A, ampak sem treniral s prvo ekipo in igral tekme za primavero Siene," je dejal Zajc.

V Italiji se ni dolgo zadržal in ponovno oblekel dres Maribora. Na njegov ramena so se takrat zgrnila številna bremena. "Ko sem se vrnil v Slovenijo, ni šlo več po načrtih. Nekateri so imeli predsodke o meni in pričakovanja, ki jih pred odhodom ni bilo. Nekateri so o meni širili razne zgodbe, ampak jim povem: Če so dosegli svoj namen in če so zaradi tega srečni, sem tudi jaz. Slovenski nogomet z izjemo evropskega Maribora, ki prevladuje v vseh pogledih, ni omembe vreden. Nekateri klubi plačujejo oziroma če sploh plačujejo, smešne zneske. Igralec, ki kot sedemletni otrok začne trenirati in sanjati, da bo postal nogometaš, vsaj v prvi slovenski ligi, tega ne pričakuje. In tudi ne zasluži. Vem, koliko treningov in odrekanja je potrebnih pri teh fantih. Potem pa jih ne ceni nihče. To je realnost, ki sem jo spoznal v Sloveniji. Če bi govoril drugače, bi se mi vsi, ki so kadarkoli bili v tej zadevi, smejali," sporoča nekdanji nogometaš Rudarja, Drave, Celja in Aluminija. Trenutno pa 25-letni vezist igra za tretjeligaša iz Dogoš.

"V svoji karieri ne bi ničesar spreminjal, ponosen sem nase. Pač mi ni uspelo, tako kot sem si zamislil, ampak nič za to. Bo pa komu drugemu in vesel bom, saj je treba samo delo, delo in še enkrat delo. To velja pri nas, v tujini pa lahko govorimo potem o delu in zaslužku v isti meri. Seveda z izjemo Maribora," je pripomnil Zajc.

"Ne bi predčasno prekinil pogodbe"

Kot 19-letnik je Patrik Bordon iz mladinskih vrst Kopra odšel v italijanski Lecce. "Prišel me je opazovat skavt iz Lecceja. Takrat sem še igral za Koper. Anej Lovrečič, ki je takrat iz Kopra prav tako prestopil v Lecce, je že bil na pripravah z italijanskim klubom in zame dal dobro besedo trenerju ter športnemu direktorju. Stvar je bila kar hitro urejena. Zelo sem presenečen, kako zelo dobro so ravnali z mano pri Lecceju. Vse je potekalo na zelo profesionalni ravni in mi veliko pomagali. Ne samo vodstvo kluba, ampak tudi igralci," je dejal in pripomnil: "Razlog, zakaj nisem igral, je predvsem ta, ker je trener že na začetku povedal, da je ekipa narejena za zmagovanje in mladi na žalost ne bodo dobili veliko priložnosti. Na mojem mestu so bili nogometaši, kot so Simone Tiribocchi, Axle Cedric Konan, Elvis Abbruscato, Danielle Corvia. Sami izkušeni napadalci, ki so že veliko prej igrali v serie A," je razkril Bordon, ki je nato igral kot posojen za Koper, pa Sežano in se odločil za prekinitev pogodbe s klubom, kjer je svoj čas igral Sebastjan Cimerotič. "Ko sem se vrnil v Koper, sem na začetku dobival polno minutažo, potem pa sem si poškodoval gleženj in me ni bilo mesec dni. Težko sem se vrnil, saj sem imel za konkurenco tudi zelo dobre napadalce, Darko Djukić, Patrik Ipavec, Amusan Adewale," pravi 25-letni napadalec, ki je nato igral tudi za Dravo, italijanski Sanluri, pa norveško Follo, Ankaro in Belo krajino. "V mojem življenju bi spremenil le to, da ne bi nikoli podpisal predčasne prekinitve štiriletne pogodbe z italijanskim prvoligašem," je priznal Bordon in dodal: "Mislim, da na moj talent in fizično zmogljivost bi se dalo s kančkom več sreče storiti marsikaj več. Mi je pa nekajkrat pomagal Marcel Kačinari."

Glede na svoje izkušnje je mladim nogometašem dal tudi nasvet: "Mladim bi svetoval, naj zelo pazijo in dobro premislijo za odločitve, ki jih bodo sprejeli, kajti lahko nosijo tudi manj prijetne posledice. Ni vedno vse tako lepo, kot je videti in tako kot nam drugi predstavijo odhod v tujino. Pomembno je imeti trdo kožo," pravi nogometaš, ki je podpisal dveletno pogodbo za Partizani iz Tirane. Gre za najbolj sloviti albanski klub, z največ navijači, po 15-krat pa je bil državni in pokalni prvak. "Prestopil sem tja, kjer so pokazali, da me želijo. Hitro smo se zmenili. V Albaniji se igra kakovosten nogomet. Bil sem na playoff tekmi za uvrstitev v ligo Europa med Skenderbeujem in Černomorecem iz Ukrajine in se prepričal o visoki ravni nogometa," je zaključil Bordon.

"Nisem bil dovolj potrpežljiv"

Podobno pot kot Bordon je prehodil tudi Anej Lovrečič, ki je prav tako iz Kopra odšel v Lecce. Vendar s to razliko, da se je Lovrečič že izkazal v prvem moštvu obalnega kluba in za okrog milijon evrov prestopil k italijanskemu klubu. "V Lecce sem prestopil po zaslugi agenta Amirja Ružniča, ki je na tekme povabil skavte iz različnih klubov in ogledniku Lecceja sem padel v oči. Hitro smo izvedli dogovor in prestop, podpisal pa sem štiriletno pogodbo. Kot drugoligaši smo imeli zelo kakovostno ekipo in cilj je bila uvrstitev v serie A. Kakšne priložnosti nisem dobil, razen 15 minut na eni tekmi. Nato sem se poškodoval in pozneje je trener še manj računal name. Po koncu sezone in z uvrstitvijo med prvoligaše me je klub tudi na mojo prošnjo želel posoditi. Ker pa nismo našli ustreznega kluba, smo se sprli in tako sem se odločil za prekinitev pogodbe. Sledila je vrnitev v slovensko ligo," je priznal vezist, ki nato prestopil v Celje.

"Menim, da mi tam ni uspelo, ker nisem bil dovolj potrpežljiv glede igranja. Hotel sem igrati, ker se nisem počutil nič slabšega od drugih. Napake, mislim, da ni bilo storjene in še enkrat bi se tako odločil. Moja kariera še zdaleč ni končana in ne morem ocenjevati, če sem doslej zadovoljen ali ne. Sem pa miren sam pri sebi, ker vem, da vedno dajem vse od sebe," je dejal nogometaš, ki je bil tudi pri Olimpiji, kjer nekaj časa zaradi nepojasnjenega razloga precej časa ni igral. "Glede Olimpije pa raje ne bi komentiral. Vsak ima svoj pogled, razmišljanje in mnenje. Jaz sem vedno dal vse od sebe, če komu to ni bilo dovolj, pa je to njegov problem," pravi 26-letni vezist, ki je iz Olimpije prestopil k romunskemu prvoligašu FC Vaslui. "Podpisal sem triletno pogodbo. Za sabo imam pet tekem in na vseh sem igral v prvi postavi. Za zdaj sem zadovoljen z delom, ligo, pogoji ... Upam, da bo tako tudi naprej," je sporočil Primorec in pripomnil: "Mislim, da nimam nič novega in pametnega za povedati igralcem, ki želijo v tujino. Naj imajo svoje cilje, sanje in naj delajo trdo za njihovo uresničitev. Uživajo naj v nogometu, kolikor se da in naj se ne obremenjujejo s stvarmi, ki ne spadajo na igrišče," je dejal Lovrečič.