Zahovič odrešitelj, Katanec izključen

Slovenija se je s tekmeci iz Gruzije pomerila trikrat. Dvakrat v kvalifikacijah (EP 2000), enkrat pa je bila tekma prijateljske narave. Vsi dvoboji so bili odigrani v minulem stoletju, prvi leta 1994, preostala pa pet let pozneje. Na vseh treh so sodelovali le štirje Slovenci. Srečko Katanec se je preizkusil v dveh različnih vlogah. Na Malti še kot igralec, v kvalifikacijskih dvobojih za EP 2000, ki sta nakazala kasnejšo nogometno pravljico, pa kot selektor. Med vratnicama je vedno stal Marko Simeunovič, v igralnem polju pa Zlatko Zahovič in Mladen Rudonja. Slednji je za razliko od najboljšega strelca slovenske reprezentance vseh časov na Malti v igro vstopil s klopi.

Slovenija se je na začetku mednarodne poti udeležila prijateljskega turnirja na Malti. Pod vodstvom dr. Zdenka Verdenika, ki je postal selektor januarja 1994, se je pripravljala na krstni kvalifikacijski ciklus (EP 1996). Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, se je v sredozemski otoški državici pomerila z Gruzijo. V šele peti uradni tekmi v obdobju državne samostojnosti (pred Gruzijo se je dvakrat pomerila z Estonijo, enkrat pa s Ciprom in Makedonijo) je dočakala drugo zmago. Odločilni zadetek je v 78. minuti prispeval Primož Gliha in tako dosegel prvenec v državnem dresu. Slovenska reprezentanca je v nadaljevanju turnirja remizirala s Tunizijo (2 : 2), v zadnjem srečanju pa s tesnim rezultatom odpravila gostitelje (1 : 0) in si tako priigrala skupno lovoriko.

Da se slovenska izbrana vrsta prebuja iz mednarodnega spanca, je potrdila tudi predstava Katančeve čete na gostovanju v Tbilisiju. Domačo reprezentanco je presenetila z visokim ritmom igre, na igrišču pa si je priigrala tudi več priložnosti. Nekaj imenitnih je v prvem delu zapravil Sašo Udovič. Gruzijci so bili nevarni le v dveh napadih. V prvem so zadeli prečko, nato pa dosegli še vodilni zadetek. V drugem delu je zmedo v kazenskem prostoru gostiteljev izkoristil Aleksander Knavs, se v svojem 11. nastopu razveselil prvega reprezentančnega zadetka, Slovenija pa se je iz osrčja Kavkaza vrnila bogatejša za točko. Na svetovni jakostni lestvici se je že postopno dvigovala. Zasedala je 72. mesto.

Zadnji del dosedanje slovensko-gruzijske trilogije se je odvil za Bežigradom. Pred solidno popolnjenimi tribunami, zbralo se je okrog 7.000 gledalcev, so izbranci Srečka Katanca izpolnili cilj in se še utrdili v boju za sanjsko drugo mesto v kvalifikacijski skupini. Prvi polčas ni postregel z zadetki, le tri minute po vstopu - med polčasom je zamenjal Milana Osterca - pa je ljubljenec bežigrajskih tribun Milenko Ačimovič s spretnim strelom skoraj z mrtvega kota povedel Slovenijo v vodstvo. V državnem dresu se je med strelce vpisal drugič, a prvič v rojstnem mestu. Kmalu so gostje izenačili. Šola Arveladze se je podal sam proti slovenskim vratom. Čeprav je močno dišalo po nedovoljenem položaju, se zastavica stranskega sodnika ni povzdignila. Nekdanji hitri napadalec Ajaxa je hladnokrvno preigral Simeunoviča in zatresel slovensko mrežo, selektor Srečko Katanec pa je bučno protestiral in si prislužil izključitev.

Da se je dramatično srečanje v Ljubljani le končalo po slovenskih željah, je deset minut pred koncem poskrbel Zlatko Zahovič. Po podaji Džonija Novaka (v zadnjih minutah je zapravil še ''smrtno'' priložnost, ko se je znašel sam pred gruzijskimi vrati, a preveč okleval) z desne strani se je znašel na pravem mestu in Sloveniji priigral dragocene tri točke. Sanjski niz Katančeve ''zlate generacije'' se je nadaljeval, ambicije pa so postopno rasle iz tekme v tekmo. Kasneje so dobite potrditev v senzacionalnem preboju na evropsko prvenstvo 2000. Prvo veliko tekmovanje z udeležbo majhne države s sončne strani Alp.