Rusič: Arabci me že ustavljajo na cesti (video)

Pri 28 letih je Krčan doživel že marsikaj, a igranje v Savdski Arabiji je zanj nekaj povsem novega. Nazadnje je od februarja do avgusta lani igral za ruski Spartak Nalčik, bil nato pol leta brez kluba, pozimi pa nekoliko presenetljivo okrepil Al Taawon. Ta klub iz elitne lige Savdske Arabije ga je v svoje vrste pripeljal, da mu pomaga obstati v ligi. In sodeč po prvi tekmi, ko je z golom poskrbel za remi proti Al Quadisiyji z 1:1, so se Arabci odločili pravilno.

Al Taawon je trenutno sicer na 12. mestu štirinajstčlanske elitne arabske pro league. Klub, ki prihaja iz mesta Buraidah z nekaj več kot 600.000 prebivalci, tekme igra na štadionu, ki sprejme 25.000 navijačev. ''Odločitev o odhodu v Arabijo ni bila lahka. Imel sem še nekaj ponudb, nekatere so bile zelo zanimive, a sem se naposled odločil za Al Taawon, s katerim sem podpisal le do konca sezone, za štiri mesece. Arabci so želeli podpisati daljšo pogodbo, a ker nisem vedel, v kaj se spuščam, v to nisem pristal. Zdaj sem zelo zadovoljen in sploh mi ni žal, da sem se odločil tako, kot sem se. Predvsem mi je všeč to, da ne nisem vezal za daljše obdobje. Pa tudi finančno sem glede na dolžino pogodbe dobro prišel skozi,'' pravi Dejan Rusič. In kako je biti nogometaš v Savdski Arabiji? ''Trenira se dobro, prvenstvo pa je zelo kakovostno. Igra se hiter in tehnično dober nogomet, ki pa se v marsičem razlikuje od evropskega. Predvsem taktično. Sicer pa so klubi iz Savdske Arabije doslej največkrat osvojili azijsko ligo prvakov, tako da zagotovo niso slabi,'' je še povedal nogometaš, ki mu v vroči Arabiji, kjer se temperature te dni že povzpnejo nad 30 stopinj Celzija, ni dolgčas.

Poučuje, kje je Slovenija

''Moj dan je prilagojen tukajšnjim življenjskim navadam. Trenutno živim v hotelu, v katerem se malce razvajam, da čas hitreje mine. Veliko sem za računalnikom in si krajšam čas z brskanjem po spletu. Drugače pa imamo pogosto dva treninga dnevno, tako da si zlahka zapolnim dan. Če imamo samo enega, pa drugega tako ali tako opravim kar sam. Sicer pa tukaj ljudje večkrat na dan molijo. Tudi pred treningom. Jaz in trenerji, ki so iz Romunije, smo verjetno edini, ki ne,'' pravi Rusič in nadaljuje: ''Imam dva soigralca iz Makedonije, s katerima preživljam večino prostega časa. Skupaj spoznavamo mesto Buraidah. Tukaj je nogomet zelo priljubljen. Že po dveh dneh, ko sem prišel, so me ljudje na ulici ustavljali in pozdravljali. Ljudem sicer ni najbolj jasno, kje je Slovenija. Ko jim omenim, iz kje sem, najprej pomislijo na Slovaško. Potem pa jih seveda 'poučim' in jim razložim. Ko jim rečem, da je Slovenija zraven Italije, pa jim postane približno jasno, od kod prihajam.''

Morda ostane v Arabiji

Napadalec, ki se lahko pohvali tudi s štirimi reprezentančnimi nastopi, v tujini igra že nekaj časa. Od leta 2007, ko je prestopil v Romunijo. Pred tem je bil član Celja in Krškega, kjer se je začela njegova pot navzgor.

''Žal so mojo kariero zaznamovale poškodbe, a vseeno mi je doslej uspelo nekaj lepih dosežkov. Vsekakor pa sem prepričan, da lahko naredim še marsikaj. Časa imam še dovolj. Tudi v povratek v izbrano vrsto še verjamem. Prestop v Romunijo zagotovo ni bil napaka. Tam sem doživel najlepše čase svoje kariere. Edina slabost je bila ta, da mi zdravniška služba Politehnice ob poškodbi ni postavila prave diagnoze, zato se je moje okrevanje zavleklo. Tam sem bil tri leta in izkusil marsikaj. Odšel sem po predčasni prekinitvi pogodbe julija lani. Glede na to, kaj se je dogajalo z Daretom Vršičem pozneje, je še dobro, da sem odšel pravi čas. Zdaj sem zdrav in upam le na to, da čim več igram in zabijem čim več golov ter si s tem morebiti odprem tudi vrata v reprezentanco. Prihodnost je v mojih rokah. Kolikor bom dal, toliko bom imel. Lahko se zgodi marsikaj. Nekaj snubcev iz arabskih držav se je že pojavilo in nikoli se ne ve. Morda ostanem tudi tukaj,'' je še povedal nogometaš, ki je doslej v slovenski prvi ligi zbral 53 nastopov in prispeval 15 zadetkov. Pripravljen je sicer dobro. V času, ko ni imel kluba, je pridno treniral. ''Treniral sem v domačem klubu Krškem in se pripravljal na nove izzive. To je bil predvsem čas, ko sem se posvetil svoji družini in jo maksimalno razvajal,'' je z nasmehom pogovor zaključil mladi očka.