Če je verjeti televizijskim oglasom, ki podpirajo nogometna svetovna prvenstva, je gledanje tekem zabavno, zdravo in družabno, a po mnenju strokovnjakov je resničnost precej drugačna.
V oglasih privlačna dekleta in fantje skačejo s kavčev kot gazele pri veselju ob golih, pri porazih le mirno skomignejo z rameni, alkohol in hrano pa uživajo le v zmernih količinah in uravnoteženih razmerjih.
Za nekatere dnevi zabave, za druge bolečine, morda tudi smrti
Resničnost je seveda precej drugačna kot v televizijskih oglasih. Strokovnjaki poudarjajo, da bo junijsko svetovno prvenstvo v Braziliji za stotine milijonov ljudi pravi praznik, zabava, a za druge bodo to dnevi bolečine, slabšega zdravja, morda tudi smrti.
Od srčnih napadov do samomorov
Statistika kaže, da velike nogometne dogodke spremljajo povečanje števila srčnih napadov, samomorov, depresij, napadalnosti, prometnih nesreč, prekomernega uživanja alkohola in zapravljanje denarja za hitro prehrano, ki maši arterije in širi obseg trebuha.
Največje tveganje povzroča čustveni stres, ki se med tekmo veča. Tveganje je večje, ko navijačeva ekipa izgublja, saj je takrat stres negativen," pravi Jean-Francois Toussaint, direktor francoskega športnega inštituta biomedicinskih raziskav in epidemiologije (Irmes).
Raziskave v Münchnu so pokazale, da so lokalne bolnišnice med tekmami nemške izbrane vrste med SP 2006 – to je gostila prav Nemčija – sprejele 266 odstotkov več bolnikov zaradi srčnega infarkta ali težav s srcem.
Izvajanje enajstmetrovk škoduje zdravju?
Raziskovalci na univerzi v Birminghamu so celo priporočili, da ustrezni organi ukinejo izvajanje enajstmetrovk na tekmah, saj "to škodi zdravju". Odkrili so, da se je število srčnih napadov na dan, ko je Anglija na SP 1998 po enajstmetrovkah izgubila proti Argentini, povečalo za četrtino.
Več družinskega nasilja
V angleškem Lancashiru se je nasilje v družini dvignilo za 38 odstotkov, ko je angleška vrsta igrala in izgubila tekme na SP 2002, 2006 in 2010, pravijo policijski podatki.
Ključna vloga testosterona in kortizola
Eden ključnih dejavnikov za vse skupaj so hormoni, ne le testosteron, ki ga povezujejo z agresivnostjo. Španske znanstvenike je pritegnilo opazovanje kortizola, stresnega hormona, ki se izloča, ko je javna podoba posameznika ogrožena. Opazovali so 50 navijačev in navijačic pred, med in po finalu SP 2010, v katerem je Španija premagala Nizozemsko.
Raven kortizola se je dvignila v pričakovanju tekme, posebej med najbolj strastnimi navijači, moškimi in mlajšimi navijači, a je padla po zmagi. Krivulja kaže strah pred sramoto poraza, menijo znanstveniki.
Specialisti dodajajo, da kombinacija tovrstnih hormonskih dejavnikov z izbruhi čustev lahko močno vpliva na vedenje. Francoski znanstveniki so lani izračunali, da so navijači užili skoraj petino več kalorij takrat, ko je njihova reprezentanca izgubila, kot takrat, ko je zmagala. Vnos nezdravih maščob in sladkorja se je dvignil za skoraj polovico.
Torej, ko priljubljena ekipa izgubi, ljudje čutijo ogroženost identitete in se verjetneje obrnejo k tolaženju s hrano. Zmaga pa prinese pospešek samonadzoru. Takrat ni potrebe po popravljanju vedenja oziroma razpoloženja.
Nogometna manija zaslužna za generacijo Iniesta
Obstaja pa še eno področje, na katerega nogometna manija vpliva – spolnost. Lani so zdravniki v Kataloniji poročali, da se je število rojstev devet mesecev po golu Andresa Inieste v zadnji minuti polfinala proti Chelseaju, ki je Barceloni zagotovil nastop v finalu lige prvakov 2009, povečalo za 16 odstotkov. Španski mediji so to generacijo otrok poimenovali kar "generacija Iniesta".
1
