Matavž bi šel po poti Arjena Robbena

Bratranec najboljšega strelca slovenske lige v minuli sezoni, Etiena Velikonje, ni dolgo igral v Sloveniji. Doma je blestel v mlajših selekcijah, v sezoni 2006/07 debitiral v članski konkurenci in nase opozoril z enajstimi prvenstvenimi goli, na začetku sezone 2007/08 pa po zgolj treh odigranih tekmah za dober milijon evrov odškodnine prestopil v Groningen. Mnogi so bili prepričani, da prehitro. Ko so se na Nizozemskem začele kopičiti težave in je bil v prvi polovici minule sezone posojen v drugo ligo (Emmen), so bili prepričani, da so imeli prav. A 20-letni nogometaš je letos januarja prišel nazaj v Groningen, odigral nekaj dobrih tekem, v prvi polovici te sezone pa se dokončno ustalil v začetni enajsterici. In začel zabijati gole. S petimi prvenstvenimi (dva je dodal tudi v pokalu) je celo najboljši strelec svojega kluba. ''Nikoli nisem dvomil v svoje sposobnosti. Vedel sem, da sem se odločil pravilno, ko sem prestopil k Groningenu. Zdaj sem veliko boljši nogometaš, kot sem bil pred dvema letoma. Moj razvoj je, predvsem zavoljo poškodb, vmes nekoliko zastal, a nikoli nisem obupaval in sem vedel, da sem na pravi poti,'' pravi Tim Matavž, ki je zdaj eden ključnih mož Groningena. Če ne bi bilo tako, bi se odločil za selitev drugam. ''Zdaj je vse v najlepšem redu. A če bi bilo drugače, bi verjetno želel zamenjati klub. Sem v letih, ko preprosto moram igrati,'' je odločen Novogoričan, ki je z zdajšnjim klubom pogodbeno vezan do konca sezone, a imajo Nizozemci pravico, da z njim podaljšajo za nadaljnji dve leti. ''To se bo verjetno tudi zgodilo. Ne vidim razloga, zakaj bi se selil. V Groningenu želim zabiti še veliko golov. Mislim, da se bomo z vodilnimi ljudmi iz kluba kmalu usedli in se dogovorili za nadaljevanje sodelovanja,'' napoveduje Matavž.

Cilje ima začrtane

Želje za prihodnost ima jasno začrtane. ''Najprej si želim čim bolje igrati v Groningenu in zabiti čim več golov. Koliko, niti ni važno. S številkami se ne obremenjujem. Potem pa bomo videli, kaj in kako. Če bi lahko izbiral, bi najprej najraje prestopil v kakšnega izmed največjih nizozemskih klubov, kot sta Ajax ali PSV Eindhoven, potem pa nadaljeval v kakšni izmed največjih evropskih lig. Upam, da mi uspe,'' si je zaželel nekdanji napadalec HiT Gorice. Groningen je znan po tem, da v svoje vrste pripelje obetavne nogometaše, ki jih potem za velike vsote proda v bogate klube. Arjen Robben (leta 2002 je prestopil v PSV), trenutno najboljši strelec nizozemskega prvenstva Luis Suarez (leta 2007 je šel v Ajax), in Marcus Berg, za katerega je nemški HSV letos poleti odštel kar 10.000.000 evrov, potrjujejo, da je tako. Prav mladi slovenski napadalec je verjetno nov ''projekt'' vodilnih ljudi kluba, čeprav se sam s tem ne obremenjuje. ''Na meni je, da na igrišču pokažem, kaj znam. Druge stvari me ne zanimajo. Tudi o morebitnih ponudbah zame ne vem nič in se z njimi ne obremenjujem,'' hladno odgovarja mladenič, ki menedžerja nima. ''Pri meni to ureja mama,'' priznava redkobesedni Matavž, ki raje govori na igrišču. ''Tam vedno dam vse od sebe in skušam na vsaki tekmi čim bolje pomagati svoji ekipi. Tako pri obrambnih kot seveda tudi pri napadalnih nalogah. Moja naloga je, da zabijem čim več golov. In v zadnjem času mi gre res dobro. Predvsem zato, ker končno redno igram,'' je še dejal napadalec.

Užitek je biti reprezentant

Če bo nadaljeval v podobnem slogu, se lahko nadeja, da ga bo Matjaž Kek vpoklical med 23 nogometašev, ki bodo odpotovali na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki. Selektor je namreč med vrsticami namignil, da bo tja poleg že ustaljene reprezentance peljal tudi nekatere mlade, ki največ obetajo.

''Seveda bi šel na svetovno prvenstvo, zato bom naredil vse, da selektorja prepričam v svoje sposobnosti. A tudi če me ne bo poklical, ne bom preveč razočaran. Verjamem, da je pred menoj še veliko let igranja nogometa in bo moj čas še prišel,'' je še povedal Matavž, ki je bil nekajkrat že vpoklican v slovensko vrsto, a iz takšnih ali drugačnih razlogov debija še ni dočakal. ''Želel sem igrati, a nisem bil preveč razočaran, ker nisem dobil priložnosti. Selektor dobro ve, kaj je za reprezentanco najbolje. To, da je odličen trener, pa je zdaj dokazal vsem in lahko rečem, da sem ponosen, da sem sploh blizu te reprezentance, v kateri vlada izjemno vzdušje. Zdaj, ko so prišli še rezultati, pa je tako ali tako užitek biti zraven,'' je pogovor za Sportal zaključil nogometaš, ki vse bolj sili v ospredje. Če ga ne bodo ovirale poškodbe, s katerimi je imel doslej veliko težav, se bo verjetno kmalu tudi on postavil ob bok zdajšnjih junakov Milivoja Novakoviča, Roberta Korena, Samirja Handanoviča in preostalih.