Torek, 26. 8. 2014, 7.44
8 let, 7 mesecev
Ima izjemno priložnost, da potrdi mesto med izbranimi
Ime Anteja Šimundže je v marsičem prepleteno z zgodovino Maribora. Tam se je rodil, v tamkajšnjem nogometnem klubu je naredil prve korake na nogometni poti, ki nikoli ni dosegla ravni najboljših nogometašev iz obdobja prvih let samostojne Slovenije, a je bila vseeno spoštovanja vredna.
Med člani Maribora je debitiral, ko je bil star vsega 19 let, le nekaj tednov po razglasitvi slovenske samostojnosti, in takoj zadel. Tako se je začela pisati zgodba, ki je bila zelo uspešna. Vijoličasti dres je v treh obdobjih skupaj nosil kar deset let, bil vmes v Švici, na Švedskem, na Japonskem in v Belgiji, v tem času dosegel 102 zadetka za Maribor, pri nastopih pa se je ustavil malo pred številko 300 (296). Pri zadetkih so v zgodovini Maribora boljši le štirje, če upoštevamo nastope, je takšnih šest.
V več kot dveh desetletjih, kolikor je minilo, odkar je postal del zgodovine najboljšega slovenskega kluba, je poskrbel za številne mejnike. Prav on je bil tisti, ki je sredi avgusta leta 1992 poskrbel za prvi evropski gol Maribora, zatresel je mrežo malteškega Hamrun Spartansa. Zanimivo, tudi drugi evropski gol v zgodovini kluba je njegovo delo.
Še bolj se je v spomin vtisnil z golom, ki ga je v mrežo takratnega vratarja ukrajinskega velikana Dinama Aleksandra Šovkovskega pospravil na Olimpijskem štadionu v Kijevu 14. septembra leta 1999. Pravim poznavalcem zgodovine slovenskega nogometa verjetno ni treba poudarjati, kaj je ta pomenil, a vseeno.
Zadel je za zmago z 1:0. Prvo in do zdaj edino kateregakoli slovenskega kluba v elitnem delu elitnega evropskega klubskega tekmovanja, kar je v obup spravilo legendarnega, danes žal že pokojnega Valerija Lobanovskega. Ta je takrat sedel na klopi Dinama.
Mejnike je že premikal tudi kot trener
Po koncu igralske poti, na njej je zbral tudi tri nastope v reprezentanci Slovenije, ga nekaj let ni bilo v nogometu, potem je zakorakal v trenerski posel.
Najprej je bil pomočnik Pavla Pinnija v Celju, potem se je vrnil v Ljudski vrt, pomagal je Darku Milaniču – ta je bil takrat na klopi Maribora zelo uspešen – in samostojno trenersko pot začel v Murski Soboti, kjer se je hitro izkazal. Sledili so selitev v Avstriji, kjer je vodil graški GAK, krajša vrnitev na klop Mure in odhod v Kidričevo, za krajši čas se je usedel na klop Aluminija.
Potem se je po daljši poti, resen kandidat za klop Maribora je bil že poleti, a se je Zlatko Zahović takrat raje odločil za Hrvata Anteja Čačića, lansko jesen vrnil v ljubljeni klub. Zakopal se je v delo, hitro vpijal znanje in ob kakovostni podpori sodelavcev začel pisati novo uspešno zgodbo. Vrhunec te je dosegel sredi decembra, ko je Maribor spisal novo sijajno zgodbo z njim v glavni vlogi. Postal je sploh prvi slovenski nogometni klub, ki si je zagotovil evropsko pomlad.
"Človek za premikanje mejnikov," so ga takrat naslavljali mnogi. Danes ima 43-letni Mariborčan veliko priložnost, da poskrbi za novo poglavje v bogati knjigi, ki jo piše z vijoličastim grbom na prsih. Če bo uspešen, bodo tudi tisti najbolj skeptični morali priznati: "Na prste ene roke lahko preštejemo ljudi iz zgodovine, ki so za Maribor pomembnejši kot Ante Šimundža!"