Estonija zgodovinska za Slovenijo in tudi Keka

Doslej sta se Estonija in Slovenija pomerili petkrat, veliko uspešnejša pa je slovenska vrsta, ki je zabeležila štiri zmage in en remi. Izgubila še ni in prepričani smo, da bo tako ostalo tudi po torkovem obračunu v estonski prestolnici. Estonija je sicer v marsičem povezana s Slovenijo in tudi njenim zdajšnjim selektorjem. Matjaž Kek je namreč prav na tekmi proti Estoniji debitiral na klopi slovenske vrste, katero je doslej vodil na 39 tekmah. Še veliko bolj pomembna je tekma, ki je bila v Talinu odigrana 3. junija leta 1992. To je bila namreč sploh prva uradna tekma nogometne reprezentance samostojne Slovenije. Končala se je z remijem 1:1, prvi gol v zgodovini izbrane vrste pa je zabil Igor Benedejčič.

''Težko mi je že ponavljati eno in isto, a seveda sem še danes vesel in počaščen, da mi je uspel tak zgodovinski dosežek. To so bili začetki reprezentance. Le minuto po tem, ko sem vstopil v igro, mi je z leve strani predložek poslal Primož Gliha, potem pa sem z glavo zatresel mrežo Estoncev. Vsakič, ko zaslišim ime Estonija, se mi v glavi na hitro odvrti ta prizor,'' se je zgodovinskega zadetka spomnil Benedejčič nekdanji trener Kopra ter Interblocka in nekaj besed namenil še zdajšnjemu obračunu slovenske in estonske vrste. ''V tem trenutku smo zagotovo boljši. To smo dokazali tudi v obdobju po tekmi iz leta 1992, saj smo Estonijo ugnali štirikrat zapored. Potrebna pa bo angažiranost. Seveda bo Slovenija veliki favorit,'' je optimist prvi nogometaš s slovenskim potnim listom, ki se je na mednarodni tekmi znašel na seznamu strelcev.

Nazadnje se je slovenska reprezentanca z Estonijo pomerila pred več kot tremi leti in pol. In prav toliko časa je Matjaž Kek selektor slovenske vrste. Takrat, to je bila prijateljska tekma v Domžalah, je prvič sedel na klop Slovenije, s katero mu je manj kot tri leta kasneje uspel velik met. Uvrstitev na svetovno prvenstvo 2010. Takrat je v slovenski vrsti nastopilo kar nekaj izmed zdajšnjih reprezentantov. Tekmo je odločil Klemen Lavrič, takratni kapetan reprezentance, ki je v prvem polčasu uspešno realiziral strel z bele točke. Tudi Estoncev, ki so igrali na tekmi v Domžalah, je še kar nekaj v zdajšnji izbrani vrsti. To so Taavi Rähn, Raio Piroja, Dmitri Kruglov, ki zaradi kazni tokrat ne bo igral, Aleksandr Dmitrijev, dobri znanec slovenskih zelenic Konstantin Vassilijev, Ragnar Klavan, Tihhon Šišov, Alo Bärengrub in tudi Andrej Sidorenkov.

Po dveh zaporednih porazih proti Litvi in Hrvaški je bilo jasno, da Slovenija, takrat pod vodstvom dr. Zdenka Verdenika, nima več možnosti za vidnejšo uvrstitev v takratni skupini kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Vseeno je v Talinu prišla do zanesljive zmage. Estonija je sicer zabila prvi gol na tekmi, nato pa je izid preobrnil Djoni Novak z dvema izmed treh golov, ki jih je zabil v 71 reprezentančnih nastopih, zmago Slovenije pa je potrdil Zlatko Zahovič.

Po dveh dobrih rezultatih, remiju s takratno svetovno podprvakinjo Italijo v Ljudskem vrtu, in remiju na gostovanju pri Ukrajini v Kijevu, je Slovenija v tretji tekmi doma izgubila proti Litvi. V četrti tekmi je doma s 3:0 odpravila Estonce in se vrnila v boj za najvišja mesta v skupini. Prvi gol na tekmi je pred iztekom prvega polčasa zabil Zahovič, kmalu po začetku drugega dela igre je na 2:0 povišal Primož Gliha, tik pred koncem tekme pa je končni izid postavil rezervist Vlado Kokol. Selektor Verdenik je bil lahko zadovoljen z začetkom prvih kvalifikacij slovenske reprezentance. Osvojil je pet točk v štirih tekmah.

To je bila šele tretja uradna tekma slovenske reprezentance, ki jo je v njenem začetnem obdobju vodil Bojan Prašnikar. Tekma v Ljubljani je bila na nek način ''povratna'' za tekmo v Talinu slabo leto pred tem. Slovenija je prišla do zmage z 2:0, potem ko sta v dveh minutah gola zabila najprej Samir Zulič, nato pa še Udovič.

To je bila zgodovinska prva uradna tekma slovenske reprezentance, ki jo je takrat vodil eden izmed najuspešnejših slovenskih trenerjev Prašnikar, ki je bil kasneje še v dveh obdobjih njen selektor. V njej so igrali ''očetje'' slovenskega reprezentančnega nogometa, kot so Marko Simeunovič, Alfred Jermaniš, Robert Englaro, Gliha, Zoran Ubavič in Igor Benedejčič, ki je v 73. minuti zabil tudi zgodovinski, prvi uradni gol za izbrano vrsto samostojne Slovenije. In to le minuto za tem, ko je namesto Jermaniša vstopil na igrišče.