Dejan Grabič: Keku plačam povratno letalsko vozovnico

Nogometaš Dejan Grabič se je na Ciper preselil lanskega junija, ko je z APOP Kinyrasom podpisal dvoletno pogodbo. "Tukaj se počutim odlično. Najbolj mi je všeč vreme in temu primeren življenjski ritem. Tu se vse odvija počasneje, nikomur se ne mudi, ni nepotrebne nervoze. Kljub temu pa se, presenetljivo, vsaka stvar opravi. Kot primer lahko navedem dogodek, ko sem moral prijaviti rojstvo sina, da so lahko izdali rojstni list. Z Janjo sva šla na njihovo upravno enoto, ki ima sedež v neki razpadajoči zgradbi. S sabo sva imela vse možne dokumente, razen poročnega lista, ki sva ga imela na spominskem ključku. Tam so sicer imeli računalnike, ampak so ključek videli prvič v življenju … Predlagala sva, da jim pošljeva dokument po mailu, a so rekli, da ga nimajo. Nato je uslužbenka vprašala svojo nadrejeno, ki je za svojo mizo jedla, pila kavo in kadila, kaj narediti. Malo je pogledala okrog in rekla, da lahko tokrat naredijo izjemo. Ljudje so neverjetno sproščeni, kar se žal odraža tudi pri izpolnjevanju naših pogodbenih obveznosti. (smeh)," je življenje na Cipru v uvodu za Sportal opisal Grabič in nadaljeval z zanimivo izkušnjo: "Po drugi strani pa pretehtajo nogometne stvari. Tu se vsaj počutiš kot nogometaš, saj te ljudje spoštujejo in imaš pozitiven status v družbi. Razlika s Slovenijo je v tem smislu ogromna. Lahko opišem prigodo, ki se mi je pripetila in mi je bila smešna, ker takih stvari nisem bil vajen. Torej nek večer sem šel z avtom po taščo na letališče v Larnaco. Malo sem zamujal in zato vozil hitreje. Nato me je zaustavila policija, ker naj bi prehitro vozil. Pri sebi nisem imel prometnega dovoljenja, ker so mi v klubu rekli, da ga ne bom nikoli potreboval?! Ko sem policistu rekel, da nimam prometnega, je malo čudno pogledal, nato pa dejal, naj mi bo. Ko je preveril vozniško, me je prepoznal in se začel na dolgo pogovarjati o nogometu. Rekel sem mu, da se mi zelo mudi, on pa je šel po dva svoja kolega, da smo se rokovali in še malo pogovarjali. Neverjetno. Seveda sem jo odnesel brez kazni."

Brez poškodb bi bilo še bolje

Novomeščan, ki je na Cipru soigralec Zorana Zeljkoviča in Luke Žinka, je s svojim statusom pri ciprskem pokalnem prvaku zadovoljen.

"Vsekakor, saj sem standarden član prve enajsterice, tako kot tudi Zoran in Luka. Soigralci me spoštujejo in mi verjamejo. Z Luko igrava na položajih zadnjih zveznih igralcev, Zoran pa je malo višje kot ofenzivni levi zvezni igralec. Zelo se pozna, da smo kar nekaj let igrali skupaj v Sloveniji. Res pa je, da sem imel letos veliko nesreče z manjšimi poškodbami, zato bi bilo lahko tudi bolje. Imel sem počen meniskus v levem kolenu kot posledico udarcev in pred dvema mesecema potrgana ligamenta v gležnju ter malo odkrušeno fibulo. Vse skupaj sem bil izven pogona dva meseca in pol. Zdaj se počasi vračam v igralni ritem. Ampak bilo je toliko lepših stvari v tem obdobju, da se mi zdaj te poškodbe zdijo nepomembne. Tu sva z Janjo namreč dobila sina, pred tem pa nekaj mesecev uživala na soncu in plaži. Komaj čakam, da se bomo lahko vsi trije zabavali na plaži," je v pričakovanju vročih dneh nadaljeval izkušeni vezist.

"Smo kakovostnejši od Ciprčanov"

Glede na to, da je 29-letnik na slovenski prvoligaški sceni branil barve kar nekaj klubov, je zanimivo slišati, kakšna se mu zdi ciprska liga v primerjavi s slovensko … "Liga je močnejša od slovenske, predvsem zdaj, ko je se je večina slovenskih klubov odločila za pomlajevanje ali pa drastično znižanje proračuna. Veliko odličnih nogometašev se je znašlo na cesti. Največja razlika je v tem, da je navijaška kultura na Cipru zelo razvita, navijači so zelo strastni. In to je temelj vsega. Navijač je v osnovi kupec. Klubi lažje prihajajo do sredstev, sponzorjev, denarja, ker lahko svoje "izdelke" komu prodajo. Ker je več denarja v igri, se privabi več kakovostnih tujcev, ki tvorijo jedro vsake ekipe. V ciprski prvi ligi je število tujcev omejeno na 16 v posameznem klubu. Vzporedno s tem je tudi medijska pokritost odlična. Je pa res, da lahko veliko igralcev iz slovenske prve lige brez težav igra na Cipru. Smo kakovostnejši od Ciprčanov in imamo tudi z naskokom boljše delovne navade. Zdaj nas je že kar nekaj Slovencev tukaj in upam, da bomo še povečali kolonijo. Trenerji in agenti me velikokrat sprašujejo po naših igralcih in jim jih vedno toplo priporočam. Ker sva z Zoranom naredila odličen prvi vtis, se nama je kasneje posledično pridružil tudi Luka. Delamo na tem, da bi "pripeljali" še kakšnega Slovenca sem. Dogovarjamo se tudi, da bi poletne priprave opravili kar v Sloveniji, kar bi bilo odlično."

Imel je ponudbo Panthrakikosa

Dejan, ki je sila uspešen tudi pri šolanju, je v preteklosti igral tudi za avstrijski SW Bregenz. "Avstrijska in ciprska liga se mi zdita dokaj podobni po kakovosti, medijski pokritosti, kakovostnih tujcih in navijačih. Morda je ciprska v zadnjih letih naredila kakšen korak naprej, ker se njeni klubi redno uvrščajo v ligo prvakov in tudi vse več pravih zvezdnikov podpisuje pogodbe s ciprskimi klubi. V Avstriji sem se tudi počutil odlično. Kluba sta bila na približno enaki ravni - bolj vaška, ampak prijetna. Avstrijski klub je bil bolje organiziran in bolj redno plačeval, se je pa veliko več treniralo in vreme je bilo "angleško", kar mi ne ustreza. Pa tudi rezultatov nismo imeli. Tu pa imamo zaenkrat odlične rezultate glede na proračun in politično podporo. Politika igra namreč pomembno vlogo v ciprskem nogometu. Ko sem prišel sem, se mi je zdelo, kot da bi doživel "deja vu". Moj sedanji trener je na las podoben Belgijcu, ki me je treniral v Bregenzu, neverjetno podobna pa sta si tudi fizioterapevta, tako da mi je šlo kar na smeh, ko sem ju prvič videl," je razliko med Ciprom in Avstrijo podal Grabič, ki je pred odhodom v sedanji klub imel na mizi finančno še bolj ugodno ponudbo grškega Panthrakikosa. "Ampak se nisem odločil za ta klub, ker sem slišal za njihovo plačilno nedisciplino, ki presega vse meje dobrega okusa. Sedaj so gladko zadnji na lestvici in bodo izpadli v drugo ligo, tako da se je odločitev izkazala za pravilno."

V Sloveniji ni malo kakovostnih nogometašev

Kljub bivanju na Cipru pa Dejan še naprej spremlja dogajanje na slovenski prvoligaški sceni:

"Menim, da sta osnovna problema slovenskega nogometa slaba nogometna navijaška kultura in infrastruktura. Je nekaj svetlih izjem, kot so Olimpija, Maribor in Mura 05, ki pa samo potrjujejo pravilo. Ne vem pa, zakaj je tako. Eden od razlogov je lahko nekakšno splošno depresivno stanje v državi, ki se vleče že desetletja. Nihče ne najde nobene pozitivne besede za nikogar, vsi samo žalijo in ne priznavajo nikogaršnjih uspehov in dosežkov. Tu ne mislim samo na nogomet, zdi se mi, da je podobno stanje na večini področij v naši državi. Ljudje so tako obremenjeni z nepomembnimi stvarmi, da se utapljajo v negativizmu. In v takšnih razmerah je težko delati. Več ko razmišljam o teh stvareh, bolj se mi zdi, da je to ključen problem, ki bi ob pozitivnih premikih premaknil tudi nogometno kolesje na boljše. Strinjam se, da je slovenska nogometna liga slaba, ampak samo v smislu navijačev (tu ne mislim navijaških skupin, ampak ostale privržence klubov), infrastrukture, medijev in posledično klubskih proračunov. Nikakor pa se ne strinjam, da je v Sloveniji malo kakovostnih nogometašev, ker jih je po mojem mnenju ogromno, ki lahko uspešno igrajo v tujini. Kljub zelo majhnemu bazenu imamo pri nas veliko talentov, ki pa jih ne znamo izbrusiti ali pa jim ponuditi neko pametno perspektivo," je situacijo na slovenskih zelenicah slikovito opisal Grabič.

Premalo medijsko zanimiv?

Pred odhodom na Ciper je bil Grabič član ljubljanskega Interblocka, o katerem je dejal: "Interblockova situacija me ne preseneča. Odpustili so zelo kvalitetne igralce, ki bi se z dobrim vodstvom vedno borili za naslov prvaka. Ne morem se upreti misli, da je že čas, da se kateri slovenski klub uvrsti v ligo Evropa ali celo ligo prvakov. Je pa v klubih preveč postranskih interesov, ki zavirajo napredek. Zavedam se, da je v teh časih težko najti sredstva in Interblock se je odločili za pomlajevanje in "štipendijske" pogodbe. Mislim, da se je s tem porušila njihova prvotna vizija in so obsojeni na vegetiranje med prvo in drugo ligo. Nikakor pa ne pravim, da so njihovi mladi igralci slabi. Veliko je odličnih in lahko naredijo dobre kariere, če bodo v takšnih okoliščinah dovolj vztrajni in močni. Žal mi je Pečečnika, ki se bo najverjetneje umaknil iz nogometa," je odkrito dejal Grabič, ki je v slovenski ligi osvojil, če štejemo tudi superpokal, osem lovorik. Dvakrat je bil državni prvak z Domžalami, štirikrat pokalni prvak - dvakrat z Olimpijo in Interblockom - ter dvakratni zmagovalec superpokala in sicer z Domžalami ter Interblockom. "To je kar lepa bera, na katero sem ponosen. Glede na to me pa čudi, da nisem bil nikoli niti na širšem spisku članske reprezentance, potem ko sem bil član vseh mlajših selekcij. Očitno sem bil premalo medijsko zanimiv in nisem imel pravih "botrov". Ampak najbrž tako mora biti. Zadnje čase opažam, da si veliko nogometašev dela samoreklamo in pritiska na Keka, da bi jih poklical v reprezentanco. Jaz tega ne bom počel. Se pa ponujam, da Keku plačam povratno letalsko vozovnico do Cipra in nastanitev, da si pride ogledat kakšno tekmo mojega kluba. Tu namreč v veliki formi igrata nekdanja reprezentanta Zoran Zeljković in Luka Žinko," je obširen pogovor zaključil Grabič, ki ga na Cipru na hrbtu krasi številka 77.