Če ga dočaka član drugoligaša, lahko na klic selektorja upa tudi član prvaka

Januarja lani je oblekel dres Slaska iz Vroclava, pri katerem si garderobo deli z Rokom Elsnerjem. Lani sta se skupaj veselila naslova poljskega prvaka, letos se bosta potegovala za pokalni naslov. Eden izmed junakov preboja v finale, v katerem se bosta slovenska legionarja na začasnem delu na Poljskem potegovala proti varšavski Legiji, katere član je Marko Šuler, je bil prav naš sogovornik, ki je z golom na povratni tekmi polfinala proti Wisli iz Krakova Slasku utrl pot do finala. Sezona, ki gre h koncu, zanj sicer ni bila najbolj uspešna. V vseh tekmovanjih – prvenstvu, pokalu, ligi Europa in kvalifikacijah za ligo prvakov -, je skupaj zbral 21 nastopov, v prvenstvu je igral le enajstkrat. Gol v pokalu, ki ga je zabil minuli teden, je bil sploh prvi njegov, odkar je prišel na Poljsko. ''Lahko bi bilo bolje, lahko tudi slabše. Ne igram toliko, kot bi si želel, a imamo pač trenerja, ki veliko rotira ekipo. Važno je, da sem v njegovih načrtih. Glede zadetkov pa je tako, da pri zdajšnjem trenerju igram na poziciji defenzivnega vezista, zaradi česar sem bolj redko v priložnostih za zadetek. Vesel sem, da sem zdaj končno prebil led, pred tem je bilo kar nekaj priložnosti, a žoga enostavno ni želela v gol. Najbolj pomembno je, da se trenutno počutim dobro. Do konca sezone imamo še kar nekaj tekem. Trenutno sem z mislimi zgolj pri Slasku in tem, da v prvenstvu ohranimo tretje mesto oziroma se čim bolj približamo Legiji in Lechu Poznanu, ki sta se precej oddaljila, ter osvojimo naslov pokalnega prvaka, ki ga v klubu čakajo že 25 let,'' pravi Dalibor Stevanović, ki kandidira za enega izmed mest dveh defenzivnih vezistov v sistemu 4-2-3-1. Zanj se borita prav z Elsnerjem, ki je namesto nekdanjega nogometaša Domžal na igrišče pritekel ob polčasu zadnje prvenstvene tekme Slaska. Razlog za tako zgodnjo menjavo je lažja poškodba, ki jo je staknil naš sogovornik. ''Ne gre za nič hujšega. Čaka me par dni počitka, potem pa bom spet na voljo trenerju,'' je razložil 28-letni vezist, ki se s slovenskim soigralcem v klubu, čeprav sta konkurenta, odlično razume. ''Normalno, da si vsak želi igrati čim več, a z Rokom se odlično razumeva. Na gostovanjih in pripravah si tudi deliva sobo, ni prav nobenih problemov,'' je povedal.

Tudi sam ni najbolj navdušen zaradi finančnih težav, ki jih preživlja Slask, a je v nekoliko drugačnem položaju, kot je Elsner, ki ga pogodba veže le še do konca sezone. Sklenjeno jo ima tudi za naslednjo in tudi zato ostaja optimist. ''Plače zaostajajo, premij ni, a odgovorni obljubljajo, da bo kmalu bolje. Pred nekaj dnevi smo imeli sestanek z županom, ki nam je zatrdil, da bo kmalu bolje. Da bodo našli rešitev in da mesto kluba ne bo pustilo na cedilu. Sam verjamem, da se bo stanje kmalu res popravilo. Iskreno povedano o odhodu iz Vroclava trenutno ne razmišljam. Tudi zato, ker sem v trenerjevih načrtih, z družino pa se tukaj odlično počutimo,'' je še povedal Stevanović, ki je s sezono zadovoljen. ''S tem, kar kažem na igrišču, sem zadovoljen. Bilo je nekaj dobrih tekem, pa seveda tudi nekaj slabih. Vedno si lahko boljši, tudi ko igraš brezhibno. Najbolj pomembno je predvsem to, da je trener zadovoljen s tem, kar kažem na igrišču. Res je, da je marsikdo pričakoval več zadetkov, toda, kot sem že povedal, igram v vlogi, ki je pred tem nisem bil vajen in imam malce drugačne naloge. Nisem tisti, ki bi moral skrbeti za zadetke, kar je marsikdo pričakoval, ko sem prišel v klub,'' se je razgovoril nogometaš z veliko izkušnjami iz tujine in nadaljeval: ''Glede ekipe je škoda, ker smo praktično izpadli iz boja za prvenstveno lovoriko. Ko braniš naslov, si seveda želiš, da bi ti uspelo, a nam očitno žal ne bo. Zato si vsi skupaj toliko bolj želimo, da bi se lovorike veselili vsaj v pokalu.''

Nad reprezentanco ni obupal

Pred leti je blestel v mladi reprezentanci in bil glavni akter zelo uspešnega rodu, iz katerega je prišlo veliko število nogometašev, ki so pozneje igrali glavne vloge pri velikem uspehu, preboju na svetovno prvenstvo 2010 (Samir Handanović, Valter Birsa, Zlatko Dedić, Bojan Jokić …). Tudi on je igral za člansko reprezentanco, odpotoval na SP v Južnoafriško republiko, a se v izbrani vrsti nikoli ni ustalil. Debitiral je pod vodstvom Branka Oblaka, ko je bil star 21 let, zadnjo tekmo v dresu Slovenije pa odigral septembra 2010 na gostovanju v Beogradu proti Srbiji na začetku kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2012. Odtlej klica selektorjev ni več dočakal, kar pa ne pomeni, da je obupal nad idejo, da bi se to v prihodnosti še zgodilo. ''Reprezentanci nikoli nisem rekel ne. Seveda si zelo želim, da bi spet igral v izbrani vrsti. Upam, da se bo to zgodilo. Če me bo selektor potreboval, bom z veseljem priskočil na pomoč. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako bom igral v klubu, kaj potrebuje selektor in tako dalje. Reprezentanco spremljam, rezultati v zadnjem času seveda niso najboljši. Pridejo časi, ko ti ne gre, a seveda upam in verjamem, da se bo vse skupaj popravilo in so pred nami boljši trenutki,'' o izbrani vrsti, katere selektor je Srečko Katenec, govori nogometaš, ki se lahko pohvali s 16 nastopi in golom v njenem dresu. Ker niti Slaviša Stojanović in niti zdajšnji selektor očitno nista navdušena nad igro Slaska, saj ne Stevanović in ne Elsner, ki je ob velikem uspehu tega kluba odigral eno ključnih vlog, nista dobila priložnosti v izbrani vrsti, ko sta osvojila poljski naslov, nas je zanimalo, ali je preboj v izbrano vrsto s Poljske misija nemogoče? ''Glede na to, da je bil v reprezentanci v zadnjem času nogometaš, ki igra v drugi poljski ligi (Andraž Struna, op.p.), je verjetno jasno, da na Nogometni zvezi Slovenije spremljajo tudi poljski nogomet in ga cenijo. Če je uspelo njemu, potem je seveda možno, da bo priložnost dobil tudi nekdo, ki igra v prvi ligi in osvaja naslove,'' je za konec z zanimivim razmišljanjem postregel izkušeni slovenski vezist, ki so ga na začetku nogometne poti mnogi označili za naslednika legendarnega Zlatka Zahoviča, a visokih pričakovanj žal ni upravičil.