Bratje, bratranci, kapetani ... zdaj pa še Oblaki

Pogled na seznam dosedanjih slovenskih nogometnih reprezentantov razkriva 16 igralcev, ki jih združuje skupen priimek. V nekaterih primerih jih povezuje še kaj drugega, predvsem sorodstvene vezi. Po Čehih, Elsnerjih, Gajserjih, Handanovićih, Kapićih, Mavričih in Pečnikih sta nastop v članski izbrani vrsti dočakala tudi Oblaka. Robert, sin slovitega Branka (nekdanji selektor še dodatno popestri vlogo Oblakov v članski reprezentanci), je za Slovenijo nastopil dvakrat. Že davno, v uvodnih letih osamosvojitve. Jan je debitiral kot zadnji. Na kvalifikacijskem srečanju v Oslu, kjer je navkljub mladosti (dobrih 19 let) prikazal všečno predstavo in rešil Stojanovićevo četo višjega poraza. Robert in Škofjeločan Jan (njegova sestra Teja je košarkarska reprezentanka) nista v sorodu, podobno kot Ljubljančan Aleš in Ptujčan Nastja Čeh, ki se lahko na seznamu reprezentantov s skupnim priimkom pohvalita z najbolj odmevnimi dosežki. Nenazadnje sta vsak ob svojem času nosila kapetanski trak, bila soigralca na svetovnem prvenstvu leta 2002, oba dosegla vsaj en zadetek, državni dres pa skupno oblekla kar 120-krat. Slabo polovico omenjene številke sta zbrala Mavriča, vratar Borut in branilec Matej. Medtem ko je Borut že davno zaključil z igralsko kariero in v vlogi pedagoga bedi nad razvojem mladih vratarjev, pa Pirančan še vztraja na igriščih in se dokazuje pri Kopru. Na njegovem dresu dela priimku Mavrič družbo še Rožič, ki ga vztrajno spremlja tudi na osebnih dokumentih.

Največ je bratskih navez. Na torkovem srečanju na Norveškem je nastopil tudi Nejc Pečnik, pred leti, ko je reprezentanco vodil še Branko Oblak, pa si je pot med najboljšimi člani utiral starejši brat Andrej. V času ''zlate generacije'' sta nase opozarjala brata Gajser. Uspešnejši je bil Saša, aktualni Milaničev pomočnik v Mariboru, dvomestno število nastopov pa je zbral tudi leto dni mlajši Damjan. Poleg Pečnikov in Gajserjev sta čast nastopanja za domovino izkusila tudi brata Adem in Bekim Kapić. Bratranca Handanović druži ljubezen do vratarskih izzivov. Samir, zaradi poškodbe je izpustil dvoboja s Švico in Norveško, je eden izmed glavnih kandidatov, ki bi lahko s prestola reprezentantov z največjim številom nastopov vrgel Zlatka Zahoviča. Slednji jih je zbral 80, ''Sarma'' je že pri 57, a bi lahko slovenske barve branil še mnogo let, tako da ni izključena tudi prva ''stotica'' v zgodovini slovenske reprezentance. Handanovića pa nista edina bratranca v članski reprezentanci. Kri povezuje tudi Tima Matavža in Etiena Velikonjo, ne pa tudi priimek.

Dinastija Elsner je slovenskemu nogometu podarila mnogo. Branko Elsner je pred desetletji zaslovel kot eden najboljših strokovnjakov na tem delu Evrope, njegov sin Marko je bil dolgoletni jugoslovanski reprezentant, po rojstvu neodvisne dežele na sončni strani Alp pa je dvakrat oblekel tudi dres s slovenskim grbom. S tem pa se družinska tradicija pri Elsnerjevih še zdaleč ne konča. Luka, starejši sin Marka, je na prijateljski tekmi s Švedsko vknjižil prvi, kasneje se je izkazalo tudi zadnji reprezentančni nastop, na vrata izbrane vrste pa bi lahko v kratkem potrkal tudi mlajši brat Rok, ki je na dobrem glasu na Poljskem, kjer je Slasku z odločilnim zadetkom priigral državni naslov.