Sobota, 14. 7. 2018, 18.50
6 let, 4 mesece
Borut Semler o Zlatku Daliću
Največji hrvaški junak v očeh Slovenca, s katerim rešujeta ljubljeni klub
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,20
7
''Ravno dan pred odhodom na svetovno prvenstvo sva se z Zlatkom Dalićem dobila na kavi,'' nam je z nasmehom odvrnil Borut Semler, ko smo ga vprašali, ali je še kaj v stiku s svojim nekdanjim trenerjem. Z aktualnim hrvaškim selektorjem, o katerem s presežki govori ves svet, ga veže dolgoletno poznanstvo. Komaj čaka, da se vrne in mu v Varaždinu, kjer pomagata tamkajšnjemu nogometnemu klubu, čestita za podvig podvigov.
Na Hrvaškem se v dneh izjemne, težko opisljive evforije niti ne razpreda toliko o že dokazanih velemojstrih svetovnega nogometa kot o njihovem šefu. Veliko se govori o Luki Modriću, Ivanu Rakitiću, Mariu Mandžukiću in druščini, z naskokom največ pa o 51-letnem selektorju Zlatku Daliću, ki nogometne javnosti ni očaral le z znanjem, ampak tudi s skromnostjo, odkritostjo in ponižnostjo.
Ni jih malo, ki se strinjajo, da je Dalić prvi junak hrvaške nogometne pravljice. Da je pravi čudež, saj je bil še lani za marsikoga pravi anonimnež, v zadnjih tednih pa poskrbel za največjo športno evforijo, odkar tekmuje Hrvaška pod svojo zastavo.
Odskočna deska za Bayern
Borut Semler je pri Bayernu še kot najstnik zaigral tudi s Paolom Guerrerom, zdajšnjim kapetanom Peruja, ki je nastopil tudi na SP 2018.
Takšen, kot ga svet spoznava na mundialu v Rusiji, je hrvaški selektor po besedah Boruta Semlerja že vse življenje. Čeprav lahko v nedeljo postane svetovni prvak, ga slava ni niti najmanj pokvarila.
Nekdanji slovenski nogometni reprezentant in veliki up Bayerna je z njim večkrat sodeloval pri Varteksu. Še vedno ju druži odkrito prijateljstvo, skupaj pomagata varaždinskemu klubu, da bi se vrnil na poti stare slave, ko je spadal med največje klubske ponose hrvaškega nogometa.
Semler, čigar življenje je tesno prepleteno s Hrvaško, je Dalića prvič spoznal leta 1999. ''Takrat sem bil star 14 let in se pridružil kadetom Varteksa. Povabil me je tedanji predsednik kluba Anđelko Herjavec, izjemni človek, ki je pozneje žal doživel avtomobilsko nesrečo in umrl. Varteks je bil moja velika odskočna deska. V Varaždinu sem naredil korak naprej za prestop k Bayernu. V kadetih sem treniral s talentirano generacijo, moj soigralec je bil tudi Ognjen Vukojević, na tekmah pa smo v članski ekipi občudovali Dalića. Takrat je bil še igralec Varteksa. Njegov trenerski učitelj Miroslav Blažević večkrat poudarja, kako je bil Zlatko zelo inteligenten igralec. Tako, kot je zdaj trener. Ćiro je prav povedal. Zlatko, v Varaždinu ga kličemo Dala, je pravi človek na tako odgovornem mestu. Je ponižen, noče se metati v ospredje in izstopati. Tega preprosto ne potrebuje,'' se je nekdanji slovenski reprezentant spominjal obdobja, ko se je v slačilnici Varteksa pogosto srečeval z Dalićem.
Dvakrat trener leta v Aziji
Na Arabskem polotoku je s svojim delom med letoma 2010 in 2017 pustil izjemen vtis.
''Je pa imel Dalić v svoji karieri smolo, da se ni mogel dokazovati v največjih hrvaških klubih. Moral je ubrati drugo, težjo pot in šel v arabski svet. Mnogim se tam ni posrečilo, tisti klubi hitro menjajo trenerje, Dalić pa je ostal. In to v najboljših klubih. Dvakrat zapored je bil izbran za najboljšega trenerja v Aziji, veliko zvezdnikov je igralo pod njegovim vodstvom. Je prava legenda v Savdski Arabiji in Dubaju, kjer ga častijo kot boga,'' je pohvalil Dalićeve uspehe v obdobju, ko je deloval na Arabskem polotoku in vodil Al-Faisaly, Al-Hilal in Al-Ain.
Vse do leta 2017, nato pa je pet minut pred polnočjo, v enem najtežjih trenutkov hrvaškega reprezentančnega nogometa, ko je ognjenim po piškavem domačem remiju s Finsko (1:1) grozilo, da bodo ostali brez nastopa na SP 2018, sprejel izziv, nato pa se v Rusiji vpisal med nesmrtne.
Semler je najprej doživel Dalića kot igralca, nato pa še kot trenerja. Ko je nadarjeni Slovenec kot mladi deček zapustil Varaždin in se preselil v München, kjer je njegov talent prepoznal Bayern, je veljal za mladega dragulja, čudežnega otroka slovenskega nogometa. Lepo je napredoval in se dokazoval v mlajših kategorijah Bayerna in drugi ekipi, v najboljši članski zasedbi pa ni nikoli dočakal priložnosti, saj mu je načrte prekrižalo zdravje. Zaradi hude poškodbe kolena se je poslovil od sanj, da mu bo uspelo pri nemškem velikanu.
Na sestanku sta hitro našla skupni jezik
Vrnil se je domov in razmišljal o tem, ali bo sploh še obul nogometne čevlje. Nato pa je prejel klic iz Varaždina. ''V začetku leta 2007 sem se vrnil k Varteksu. Takrat je bil njegov trener Zlatko, ki je opravljal tudi vlogo športnega direktorja. Na sestanku sva se lepo pogovorila in hitro našla skupni jezik. Prepričal me je, zaradi njega sem se vrnil v Varaždin. Zaradi njegove vizije,njegovega dela. In res. Bili smo uspešni. Veliko sem igral, bili smo konkurenčni tudi najboljšim, tako Dinamu kot Hajduku. Pa so takrat pri Dinamu igrali takšni asi, kot so Modrić, Mandžukić, Ćorluka, Eduardo … Imeli smo res dobro ekipo,'' se rad spominja obdobja, ko se je vrnil po hudi poškodbi, zaradi katere je pozneje, ko je bil star 32 let, postal invalidsko upokojen športnik.
Kakšen pa je Dalić kot trener? ''Nikoli ni odstopal od svojih ciljev. Zelo je veren, navezan na Međigorje, kjer smo se vedno ustavili med pripravami. Verjame v sebe, verjame v igralce. To smo vedno začutili. Je zelo potrpežljiv. Na nas je poskušal prenesti, naj čakamo vse do takrat, ko se nam nasmehne priložnost. Da se ob pravem času znajdemo na pravem mestu. Dobro si predstavljam, kako hrvaški reprezentanti zdaj v Rusiji verjamejo v njegovo vizijo. Zelo sem vesel zanj.''
V Varaždinu med SP 2018 visi velikanski plakat, na katerem ob podobi Dalića piše Ponižen, a velik. Dalić se je zahvalil someščanom za podporo.
Poudaril je, kako Dalić izžareva pozitivno energijo. ''Pogosto je zelo dobre volje, nasmejan. Je človek, ki se rad prepusti čustvom. Saj ste videli, kako se je zjokal na ramenih Vukojevića po zmagi nad Rusijo. Vedno nosi v sebi pozitivno energijo, dodatno strast, ljudje ga imajo zelo radi. Nekateri ga po drugi strani zaradi tega ne marajo, to je tudi res, a ne moreš vedno ugajati vsem,'' je dejal in dodal, da ima veliko več oboževalcev kot sovražnikov.
Ne morejo biti vsi trenerji
Edina črna pika, ki bo preganjala Dalića, je predčasno slovo Nikole Kalinića s SP 2018.
Semlerja se je v Varaždinu hitro oprijel vzdevek Semi. ''Očitno delam vse polovično,'' se je pošalil nekdanji slovenski reprezentant, ki še ni prekinil vezi z nogometom. Je nogometni agent, igra tudi za avstrijskega nižjeligaša iz Feldbacha, kjer je tudi pomočnik trenerja. Ni tako zagnan, da bi postal tako resen trener, kot je na primer Dalić, a ...
''Nikoli ne reči nikoli. Je pa res, da ne moremo biti vsi trenerji. Če bi vsi nekdanji nogometaši postali trenerji, bi zmanjkalo mest za vse. Saj nima vsak potrebnega značaja za to delo. Dalić ga ima. Ste ga videli, kako se je odzval v zadevi Kalinić? Noče, da bi igralci delali težave. Zadeve poskuša reševati mirno. Kalinića je pustil en dan na miru, da bi se mu opravičil. Da bi vedel, pri čem je. A se mu ni. Nato se je odločil, da gre domov. Sam je rekel, da je to njegova največja črna pika na SP 2018, ki jo bo poskušal rešiti po koncu prvenstva.''
Hrvaška v Rusiji zmaguje in zmaguje, Semler pa ni poslal selektorju nobene čestitke. ''Ne bi bilo normalno. Saj mu čestita po 10 tisoč ljudi in ne more vsem odpisati. Mu bom pa pisal po finalu, nato pa komaj čakam, da se dobiva v Varaždinu. Če bo sploh imel kaj časa. Zdaj ga bo čakalo toliko obveznosti in medijske pozornosti, da bi moral dan šteti 48 ur, če bi hotel zadostiti vsem. Ćiro je legenda že 20 let, zdaj pa ga je Dalić prehitel. Kaj čaka šele njega?'' se je vprašal.
Zlatko Dalić je lani popeljal na dvoboj Barcelone na Camp Nou ženo in oba sinova.
Govoril si je, da bo odšel na finale, a ...
Semlerjevo življenje je tesno prepleteno z Varaždinom. V hrvaško baročno prestolnico, ki so jo letos dobro spoznali tudi slovenski ljubitelji rokometa, se je preselil že kot najstnik. Tam je obiskoval srednjo šolo, nabiral izkušnje pri Varteksu ter spoznaval moč in vpliv hrvaškega nogometa. Ni pa se zaljubil le v Hrvaško, ampak tudi v Hrvatico.
Petra, ki prihaja iz Novega Marofa, je postala njegova žena. Sin Roko ima pet let in je velik ljubitelj nogometa, novembra pa bosta dobila še drugega otroka. ''Ob vseh dramah in šokih, ko v zadnjih tednih spremljava dvoboje hrvaške reprezentance, me ne bi začudilo, če bi na svet privekal že prej,'' se je pošalil 33-letni Slovenec. Hrvati so v izločilnem delu SP 2018 vedno poskrbeli za dramo, a je vedno sledil srečen konec.
V Rusiji je bil že večkrat, tudi službeno. Dobro pozna jezik. Je imel kaj v mislih, da bi si dvoboje Hrvaške na svetovnem prvenstvu ogledal v živo? ''Tu me čakajo obveznosti, družina, noseča žena … Res je, da sem si govoril, kako bom šel na finale, če ga bo Hrvaška res igrala. No, zdaj je res tako, a ostajam doma. Sin mi ne bi nikoli oprostil, če bi odšel brez njega. Raje bom ostal doma in skupaj z družino gledal tekmo. Nekje na Hrvaškem. To bo nekaj posebnega, saj je evforija veličastna. Pa tudi zaradi tega, da bomo lahko spremljali tekmo s hrvaškim komentatorjem. Žena je bila pošteno jezna, ko ji je bilo v Sloveniji zaradi zatemnitve onemogočeno, da bi spremljala prenos tekme na hrvaški televiziji,'' je še dodal v smehu.
Pomaga varaždinskemu klubu
Semler je po Varteksu nadaljeval kariero v Sloveniji in oblekel dres Domžal.
Varteks je pred leti spadal med najboljše hrvaške klube. Zdaj je njegov naslednik Varaždin, ki igra v drugi ligi. Toni Dalić, sin hrvaškega selektorja, je njegov direktor. NK Varaždin je zrasel na koreninah ljubezni do prejšnjega kluba Varteks. Finančno obubožanega simbola varaždinskega športa, v katerem je svojčas igral tudi Semler.
''Nekdanji igralci in trenerji poskušamo pomagati klubu. Varaždin je bil letos na dobri poti, da bi se vrnil v prvo ligo, a je izgubil dodatne kvalifikacije proti Istri. Varaždin je bil boljši, a ni imel sreče. Žoga je prevečkrat zadela okvir vrat. Je pa Zlatko, ki v ozadju pomaga in svetuje klubu, dokaj realistično dejal, da se vse zgodi z razlogom. Mogoče je pa to prehitro za klub, da se vrne v prvo ligo,'' nam je Semler približal razmišljanje hrvaškega selektorja o varaždinskem klubu, pri katerem bo najverjetneje nadaljeval kariero tudi donedavni napadalec Olimpije Leon Benko. Rojeni Varaždinec.
Semler se z nekdanjimi soigralci pri Varteksu in Dalićem pogosto srečuje v Varaždinu, največkrat v centru za rehabilitacijo Branka Ivankovića, velikega trenerja, tudi nekdanjega pomočnika hrvaškega selektorja in častnega državljana Irana, ki je podobno kot Dalić pustil velik pečat v azijskem klubskem nogometu.
Semler: Hrvaška bo svetovni prvak
Marijan Mrmić je ožji sodelavec Zlatka Dalića.
''Na Hrvaškem nogomet predstavlja življenje. Noro je tudi takrat, ko ni svetovnega prvenstva. Ljudje še danes radi govorijo o SP 1998, kaj bo šele, ko se vrnejo junaki iz Rusije. Hrvaška je športna država, športniki pa s svojimi uspehi skrbijo, da ljudje vsaj za nekaj časa pozabijo na vsakodnevne skrbi. Športni uspehi jim dajejo upanje v boljšo prihodnost,'' je vesel, da lahko na Hrvaškem pogosto črpa nogometno energijo.
Za nedeljski finale ga spremlja občutek, da se bo izteklo srečno za slovenske sosede. ''V finalu se bo zgodilo nekaj neverjetnega, Hrvaška bo svetovni prvak. Še bolj vznemirljivo je, ker osebno poznam ljudi, ki so v tej zgodbi,'' se je Semler pohvalil, da ne pozna le selektorja, ampak tudi njegova pomočnika, nekdanja reprezentanta Marijana Mrmića in Dražena Ladića, oba Varaždinca.
''Dalić prihaja iz Livna, iz Bosne in Hercegovine. Ni rojen v Varaždinu, a ga tukajšnji prebivalci doživljajo, kot da je eden izmed njih. V Varaždinu ima dom. Tu je njegova družina. No, zdaj so vsi v Rusiji (smeh, op. p.).'' Semler komaj čaka, da bo lahko v Varaždinu na torkovem veličastnem sprejemu, ki se obeta v središču mesta, pozdravil junake. Daliću bo po novem pripadla vloga častnega meščana.
Na Dalića so zelo ponosni tudi v Livnu, njegovem rojstnem mestu.
Z Dalićem je sodeloval tudi Drobne
Semler ni edini Slovenec, ki je imel v Varaždinu čast sodelovati z Dalićem. Ko se je leta 2000 Varteksu pridružil Oskar Drobne in na Hrvaškem odigral dve sezoni. Takrat je Dalić prenehal igralsko kariero in takoj postal pomočnik trenerja. Z Drobnetom je tako sodeloval dve leti. Leta 2002 je postal še športni direktor, dve leti pozneje pa je pri Varteksu pomagal slovitemu trenerju Miroslavu Blaževiću.
Kakšen Ronaldo ali Messi? Modrić, vendar!
Luka Modrić spada med osrednje kandidate za osvojitev zlate žoge, ki jo prejme najboljši nogometaš SP 2018.
Kot Slovenec ne skriva, da mu je zelo všeč tudi na Hrvaškem. Skoraj je postal že napol Hrvat.
''Ja, tako je že vse življenje. Sin ima hrvaško državljanstvo, nima še slovenskega. Ko je pred začetkom svetovnega prvenstva v Rusiji zbiral sličice nogometašev, sem ga vprašal, katera je njegova najljubša. Dejal mi je, da tista od Luke Modrića, najboljšega igralca na svetu. Čudno sem ga pogledal in vprašal, kaj pa Cristiano Ronaldo ali Lionel Messi, on pa mi je užaljeno še enkrat poskušal dopovedati, da je najboljši vendarle Modrić. Izpostavil je svoje otroške sanje. Ko sem ga vprašal, kdo bo potem svetovni prvak, mi je suvereno zatrdil, kdo le, Hrvaška vendar! Zdaj je v oblakih, srečen kot še nikoli. Ko vidim, kako je prepričan v naslov Hrvaške, lahko res potrdim, kdo bo svetovni prvak (smeh),'' je predstavil navijaško plat petletnega sina Roka, zelo ponosnega na očeta, ki je pred leti nosil dres Bayerna.
Kako bo šele veselo v družini Semlerjevih, če bo Hrvaška postala svetovni prvak ...
7