Benfica bolj ''slovenska'' od Barcelone

Evropska nogometna zgodovina bi bila brez njiju osiromašena. Tudi zaradi številnih evropskih lovorik in velemojstrov, ki so ali pa še nosijo dres Benfice oziroma Barcelone. Ko je pri ''orlih'' navduševal še Eusebio, so ga lahko na delu videli tudi Ljubljančani. Nepozabni napadalec Benfice, ''črni panter'' iz Mozambika, se je v sezoni 1970/71 srečal z Olimpijo. ''Zeleno-beli'' so se po zaslugi preboja v finale jugoslovanskega pokala podali na evropsko pot, žreb pa jim ni bil naklonjen. V šestnajstini finala so se pomerili s slavno Benfico, ki je imela kaj za pokazati. Za Bežigradom jo je v vodstvo popeljal kdo drug kot Eusebio, a je Olimpija s srčnim odporom prek Ivana Pejovića izenačila. Branko Oblak in druščina so na povratni tekmi iskali pot do senzacije, naleteli pa na eno največjih ponižanj. Na Luzu so izgubili z bolečih 1:8. Eusebio se je med strelce vpisal kar petkrat, častni zadetek za Olimpijo pa je dosegel Vili Ameršek. Za še znosnih 1:4 ...

Petarda Benfice v Izoli, Barcelona kmalu v Laškem

Dve desetletji kasneje, ko je Slovenija že pozdravila državno samostojnost, se je Benfica vrnila na sončno stran Alp. Tokrat v pokalu UEFA, kjer se je v uvodnem krogu pomerila z Izolo. Na novem štadionu v ribarskem mestecu, ki ni bil nikoli več tako poln, pa tudi obsijan s takšnimi zvezdniki, je Benfica pokazala, kdo je nogometni gospodar, in zmagala s 5:0. Tri zadetke je dosegel Domingos, pri Belvedur Izoli pa je igral tudi bodoči slovenski reprezentant Mladen Rudonja. Na povratni tekmi se je Benfica zadovoljila z manjšo zmago. Tudi po zaslugi Sarajevčana Dragana Talajića, ki je med vratnicami paral živce napadalcem Benfice in poskrbel za ''nizek'' poraz z 0:3. Talajić je kasneje postal odličen trener na Bližnjem vzhodu. ''Orli'' iz Lizbone so tako v zgodovini evropskih pokalov zlahka raztrgali žrtvi iz Ljubljane in Izole, Barcelona pa se s slovenskim klubom še ni srečala. Če bo kdo v prihodnje želel naleteti na njo, bo moral biti najprej slovenski prvak. In ne bo imel lahke naloge, saj se bo moral uvrstiti v skupinski del lige prvakov in nato računati na pomoč plesa kroglic. Bo pa jeseni v Sloveniji vendarle gostovala Barcelona, a le njena malonogometna ekipa, ki se bo v ligi prvakov predstavila v Laškem. Tam jo bodo čakali motivirani Litijani.

Zahovič zaključil kariero z naslovom, Oblak čaka na priložnost

Če je Benfica že igrala v Sloveniji, tako opevana ''blaugrana'' pa ne (najbližje se je v zadnjih letih mudila v Vidmu), pa so močnejšo vez s slovenskim nogometom spletli Lizbončani tudi na kadrovskem področju. ''Rdeči dres'' je obleklo že veliko Slovencev, junaka, ki bi se predstavil na ''domačem'' Camp Nouu, pa še nismo dočakali. Največje slovensko nogometno ime, ki so ga s spoštovanjem sprejeli tudi navijači Benfice, je Zlatko Zahovič. Na Portugalskem se počuti kot v drugi domovini. Prve korake je naredil pri Vitorii Guimaraes, nato zablestel pri Portu, kariero pa zaključil pri drugem portugalskem velikanu, Benfici. In to z naslovom državnega naslova. Če je Zahovič pisal preteklost, pa bo v prihodnosti imel marsikaj za pripomniti Jan Oblak. Kot posojen vratar Benfice nabira izkušnje že pri petem različnem portugalskem prvoligašu (zdaj Rio Ave). Pri 19 letih verjame, da bo slejkoprej dočakal priložnost med ''orli''. Benfica slovi kot izjemno organiziran klub, ki ve, kaj hoče in kako se dolgoročno gledano dela z obetavnimi nogometaši. Kasneje jih proda za izjemne denarce. Tako je nazadnje samo na Belgijcu Axelu Witselu ter Špancu Javiju Garcii zaslužila več kot 60 milijonov evrov, kar je nepredstavljiva vsota za slovenski nogomet.

Balažic igral tako v Lizboni kot tudi Barceloni

Se pa najde tudi Slovenec, ki je nogomet igral tako v Lizboni kot tudi v Barceloni. To je Gregor Balažic. Sprva je v slovenskem ''mladinskem'' paketu preizkušal srečo pri Benfici skupaj z Blažom Brezovačkim in Daliborjem Stojanovićem. Če slednja nista nadaljevala kariere po najboljših željah, saj nista (tudi zaradi poškodb) pustila večjega pečata niti v 1. SNL, pa je Balažic dočakal vpoklic Slaviše Stojanovića. Pred tem se je odločil za drzno potezo in odšel v Barcelono, a ne k znamenitem katalonskem ponosu, pač pa Espanyolu, kjer se ni naigral. Zdaj igra v Ukrajini in se s Karpatyjem bori za obstanek.

Med slovenskimi navijači bolj priljubljena Barcelona

Benfica in Barcelona o obstanku seveda ne razmišljata. Pred torkovim derbijem lige prvakov sta na vodilnih mestih. Benfica tudi po zaslugi vratarja Oblaka, ki je v soboto pomagal zaustaviti Porto (2:2), tako da so Lizbončani na vrhu portugalske lestvice ujeli največjega tekmeca. Barcelona pod Titom Vilanovo piše zgodovino. S šestimi zaporednimi zmagami na začetku sezone ''primere'' si je že priigral prednost pred zasledovalci in ponovil rekord predhodnika, večletnega ''učitelja'' Josepa Guardiole. Pri navijačih pred televizijskimi sprejemniki, pa tudi na Camp Nouu oziroma Luzu, ima med Slovenci zagotovo več privržencev Barcelona. A tako je v zadnjih letih povsod po svetu, saj spada Barcelona v sam vrh. Že imena kot Lionel Messi,Xavi ali Andres Iniesta predstavljajo neprecenljiv magnet, kaj šele ostali. Benfica še išče pot, kako si ponovno prislužiti planetarno slavo, s katero je izstopala v šestdesetih letih minulega stoletja. V torek ima priložnost, da v 90 minutah zasenči Barcelono in pošlje nogometni Evropi jasno sporočilo, da se lizbonski velikan prebuja.