Ačimovič: Konec je, ne morem več

Nazadnje je navduševal v dresu dunajske Austrie. V zaključku minule sezone je bil primoran zaradi še ene v nizu poškodb (meniskus v desnem kolenu) ponovno pod nož. Okrevanje je trajalo počasneje od pričakovanega, pripravljenost še ni zadoščala za vrhunske izzive, tako da se je 33-letni Ljubljančan odločil za slovo. ''Konec je, ne morem več. Končal sem kariero, saj tako ni šlo več naprej. Poizkušal sem vse, da bi se vrnil, a na treningih enostavno nisem mogel zdržati. Pa niso bile prisotne samo bolečine. Z njimi bi nekako še preživel, tako pa imam desno koleno povsem oteklo. Imam ogromne težave in se lahko po igrišču samo še vlečem. S tem pa ne pomagam prav nobenemu,'' je potrdil za Sportal Milenko Ačimovič, ki s svojo odločitvijo niti ni presenetil klubskega vodstva Austrie. ''Trener in športni direktor sta to tudi pričakovala. Tudi soigralci niso bili presenečeni, saj so me videli na treningih.''

Izjemna klubska kariera

Nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste, v članski reprezentanci je zbral kar 73 nastopov ter prispeval nič koliko nepozabnih trenutkov. Predvsem ''epski'' zadetek na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na EP 2000, ko je ukrajinskega vratarja premagal s spretno odmerjenim strelom s sredine igrišča, med strelce se je vpisal tudi na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, klubske barve pa je branil za Bežigradom (Olimpija), v Beogradu (Crvena zvezda), Londonu (Tottenham), Franciji (Lille), Savdski Arabiji (Al-Ittihad) in nazadnje pri ''vijolicah'' na Dunaju. ''Zdaj imam še vedno vročo glavo, a ko se ozrem po karieri, sem ponosen prav na vse. Na vse, kar sem dosegel. V Avstriji, Franciji, Angliji, Beogradu sem užival, a Slovenija ostaja moja država. V dresu reprezentance sem igral najbolje. Od zadetkov bi seveda izpostavil tistega proti Ukrajini.'' Konec minulega tedna se je na večnem dunajskem derbiju, ko je bil na drugi strani Rapid, že pojavil na klopi Austrie. A bolečine in odrekanje, povezano z dolgotrajnim okrevanjem, so bile le premočne, tako da je ''otrok Olimpije'', ki ob koncu kariere tako vendarle ne bo oblekel ''zeleno-belega'' dresa, zaključil kariero. S tem je nogometno leto v pokoj ''poslalo'' že dva znamenita nekdanja slovenska reprezentanta. Poleg ''Mileta'' je pomahal v slovo tudi Miran Pavlin.

Rad bi ostal v nogometu

Se bo Ačimovič podobno kot ''Pajo'' odločil za nadaljevanje nogometne kariere v kakšni drugi vlogi? ''Bom videl. Moja želja je, da bi ostal v nogometu. Kaj pa sploh znam drugega početi? Nogomet poznam zelo dobro, sem pa že 13-14 let izven slovenskega nogometa. Potreboval bom nekaj časa, da se spočijem, potem pa bom videl. Zdaj bom lahko obiskal tudi štadion v Stožicah, ki ga še nisem videl,'' je še dodal eden najboljših slovenskih nogometašev v zadnjih desetletjih. Najbolj se veseli vrnitve v Ljubljano, ki jo je med služenjem kruha v tujini neizmerno pogrešal. Zato se je v zadnjih letih tudi ''ustalil'' na Dunaju, kjer je bil blizu domovine. Vse do trenutka, ko je poškodovano koleno dejalo, da v takšnem stanju ne bo več dovoljevalo vrhunskih predstav.