Petek, 7. 6. 2024, 20.10
4 mesece, 3 tedne
Nasvet za izlet v hribe (53.)
Snežnik – pohod po gozdnih prostranstvih, kjer je doma medved #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,38
Veliki Snežnik in Koča Draga Karolina
Visok je 1.798 metrov, a gre za nezahtevno turo za vso družino. Ker je nekoliko odmaknjen, ga pogosteje obiščejo le pohodniki iz Primorske. Pa ga ne bi smeli prezreti, saj je pogled na gozdna prostranstva res osupljiv. Za naslednji pohod izberite kraško planoto Snežnik.
Vreme na Snežniku je zelo muhasto.
Če bi radi našli potrdilo, da res dve tretjini Slovenije prekriva gozd, ga boste na tej turi zagotovo. Snežnik je 85 kvadratnih kilometrov velika kraška planota, na kateri se razprostirajo gozdovi, do kamor seže pogled. Če vas le na vrhu ne dobi kopasta oblačnost. Ker gre za najvišji vrh daleč naokoli, je vreme precej muhasto, saj se zračne mase dvigajo z juga. Boste pač šli še enkrat, kot sem šel tudi sam pretekli konec tedna. Tura ni dolga, ne fizično ne tehnično zahtevna, primerna za vso družino. V največ dveh urah, za hitrejše v uri in pol, se osvoji 600 višinskih metrov. Je pa tu doma medved, tako da je pametno biti malo glasnejši, čeprav je verjetnost, da ga res srečate, vendarle majhna.
Snežniški gozdovi, do kamor seže pogled. Vse do Gorskega kotarja na Hrvaškem.
Pot s Sviščakov je lepo markirana in ni prestrma.
Na poti in na vrhu sem srečal predvsem pohodnike iz Primorske ter nekaj Italijanov in Hrvatov. Da, za večji del Slovenije je pot do izhodišča kar dolga. Iz Ljubljane denimo skoraj uro in pol. Pa še marsikdo misli, da so ceste do vseh izhodišč makadamske (podatki na nekaterih spletnih straneh niso ažurirani). Cesta iz Ilirske Bistrice na Sviščake, ki je najbolj priljubljeno izhodišče za pohod na Snežnik, je bila v celoti asfaltirana leta 2019. Ta je tudi priljubljen kolesarski vzpon, saj gre za enega najdaljših v Sloveniji – skoraj 20 kilometrov. Ni pa prestrm, saj se naredi le 800 višinskih metrov.
V videu poglejte, kakšen je Snežnik, ko je v oblaku, in kakšen v soncu:
Planinski dom z izvrstnim razgledom in dobro hrano
Tura s Sviščakov na Snežnik ima še eno posebnost – planinski dom je tako na izhodišču kot na vrhu. Planinski dom na Sviščakih (1.242 m) je odprt vse leto, razen ob ponedeljkih in torkih. V bližini doma je urejena tudi krajša gozdna učna pot. Koča Draga Karolina tik pod vrhom Velikega Snežnika (1.790 m) pa je odprta vse dni v tednu julija in avgusta, maja in junija ter septembra in oktobra ob koncih tedna, med novembrom in aprilom pa po dogovoru oziroma v primeru lepega vremena. Lačni na Snežnik ne boste odšli, prijazni oskrbniki vam ponudijo marsikaj, od jote s klobaso do medvedje panna cotte.
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Ukrivljene bukve na sestopu pod Malim Snežnikom
S parkiranjem ni težav, dovolj prostora je pri planinskem domu na Sviščakih ali pa 50 metrov prej na križišču, kjer se odcepi makadamska cesta, ki pelje še nekaj bliže Snežniku. Tura se začne nasproti planinskega doma, kjer krenemo prek jase. Za njo nas tabla usmeri levo navzgor v gozd, kjer je pred nami kratek klanec, ki je morda celo najstrmejši na celotni poti. Nato se sprehodimo skozi naselje počitniških hišic, za njimi pa se nadaljuje pešpot. Po nekaj minutah smo na gozdni cesti, ki ji sledimo nekaj časa. Pri tabli s podatkom, ali je koča na Snežniku odprta, krenemo desno na gozdno vlako, ki se le zložno vzpenja (nekaj časa je povsem položna). V nadaljevanju dvakrat prečkamo gozdno cesto, pri tablah, da je do vrha še uro in pol ter nato še eno uro. Po nekaj minutah smo spet na cesti in zdaj ji sledimo nekaj dlje, pravzaprav do konca ceste, kjer imajo oskrbniki koče parkirane svoje avtomobile.
Zadnji del vzpona gre po stezici med borovčki, nižje je bukov gozd.
Pogled na eno od velikih kraških kotanj
Za nami so približno dve tretjini vzpona in pot skozi bukov gozd. Pred nami pa ozka stezica med ruševjem in borovci. Cilj imamo zdaj tudi na očeh – Veliki Snežnik in Kočo Draga Karolina. Pot je le sem in tja nekoliko bolj strma, sicer pa se zložno vzpenja. So pa razgledi iz minute v minuto lepši, predvsem na prostrane gozdove v smeri juga in zahoda. Na dveh razpotjih se držimo desne. V manj kot dveh urah smo pri koči, nekaj korakov višje pa je gol zaobljen vrh, kjer v tem času cveti clusijev svišč. Zaradi nepredvidljivega vremena, če ne drugega zna pihati, ne pozabite tudi na topla oblačila.
Izhodišče: Sviščaki (1.242 m)
Višinska razlika po poti: 600 metrov
Čas za vzpon: ura in 45 minut
Zahtevnost: lahka markirana pot
Pogled na jaso na južnih pobočjih
Če ujamete sončen dan in dobro vidljivost, bodo razgledi nepozabni. Proti zahodu do Kočevskega roga, proti jugu do Gorskega kotarja, Kvarnerja in Istre, proti zahodu do Slavnika, proti severu na kraška polja ter vse do Julijcev in Kamniško-Savinjskih Alp. A najbolj navdušujoč je pogled na tisto, kar je najbližje – prostrani snežniški gozdovi tik pod nami ter globoke kraške kotanje, kot je Velika Kolobarnica.
Sestop lahko opravimo po isti poti, lahko pa izberemo alternativo in turo še za nekaj deset minut podaljšamo. Spustimo se do prvega razcepa, kjer nadaljujemo v desno po Mašunovi poti in se zložno spuščamo po grebenu Snežnika do Srednjega in Malega Snežnika (1.694). Sestop po zahodnih pobočjih Malega Snežnika je nekoliko bolj strm in na nekaj odsekih kamnit, tako da previdnost ni odveč. Nekaj sto metrov pot vodi tudi med prav posebnimi bukvami, ki imajo zaradi strmine in vetra debla nagnjena in ukrivljena. Ko dosežemo gozdno cesto, imamo dve možnosti. Lahko ji sledimo in nas bo pripeljala do naselja počitniških hišic na Sviščakih ali pa jo le prečkamo in se spustimo še nekaj nižje v dolino Grda Draga. Tam pridemo do naslednje ceste in zdaj ji sledimo v levo proti domu na Sviščakih. In tako bo poldnevni pohod končan.
Pogled proti severu, nad kraška polja in vse do Kamniško-Savinjskih Alp
