Petek, 1. 7. 2022, 14.24
1 leto, 6 mesecev
Nasvet za izlet v hribe (3.)
Pijana nevesta in vzpon na Stenar bo lažji #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
1
Stenar leži 2.501 meter nad morjem.
Dolgi dnevi so kot nalašč za dolge pohode z neverjetnimi razgledi, ko kar ne bomo mogli v dolino. Eden takih je vzpon na Stenar (2.501 metrov) v osrčju Julijskih Alp.
Zaslužena malica na Pogačnikovem domu na Kriških podih.
Odkar sem prebral, da je na vzponu na Stenar ena najboljših možnosti, da ob poti srečamo kozoroge, je bil ta pri vrhu seznama mojih želja. Zaradi višinske razlika kar 1.850 metrov in predvidenih šestih ur za vzpon sem s pohodom okleval kar nekaj let. A tura na Stenar iz doline Zadnjice v Trenti vendarle ni tako zelo naporna, pa še daljši postanek v eni od najbolj priljubljenih koč v slovenskih gorah, v Pogačnikovem domu, ti da dodatno moč in energijo. Ena pijana nevesta in na vrhu boste, kot bi mignil!
Dom je pod Razorjem.
Niso pa trenutno samo dolgi dnevi, so predvsem vroči, tako da nikar na pot brez več litrov vode in seveda zelo zgodaj. Svetlo je že ob petih zjutraj, tako da tudi to ne bo prezgodaj za začetek ture. Ob šestih pa je res zadnji čas za štart. Ob koncih tedna je tudi zelo obiskana, tako da se sicer kar veliko parkirišče na začetku Zadnjice napolni že okoli šestih. To pomeni, da morate na pot že sredi noči. Iz denimo Ljubljane je do tja skoraj dve uri vožnje. Bližje je pot iz doline Vrata, ki pa je zahtevnejša. Pot iz Zadnjice velja za tehnično lahko in dobro markirano.
Pogled izpred Pogačnikovega doma proti izhodišču v Trenti.
Upamo, da najdete tudi kaj zase ... Mateja lahko spremljate tudi na profilu na Instagramu Instagram.com/matejtravels ali na njegovem kanalu na YouTubu.
Spodnje Kriško jezero
Prvi del poti nas vodi po gozdi cesti po Zadnjici in je še sorazmerno položen. Na prvem večjem razpotju nas smerokazi usmerijo levo navzgor, desno se cesta nadaljuje proti koči na Doliču in Prehodavcem. Pri spodnji postaji tovorne žičnice začnemo pravi vzpon po tako imenovani mulatjeri. V tem delu Slovenije je večina mulatjer nastala med Soško fronto. Gre za sorazmerno široko pešpot, ki se nato "cik-cak" oziroma v okljukih dviga proti Kriškim podom.
Ni prestrma, je pa pot najprej skozi gozd in višje po bolj kamnitem terenu pod podi enolična. In imamo občutek, da se kar "vleče". Malo preden prispemo do Pogačnikovega doma, se desno odcepi ožja proti proti Spodnjemu Kriškemu jezeru, ki ga uzremo le nekaj korakov za razpotjem.
Po glavni poti kočo dosežemo v največ štirih urah, kot piše že na tabli v dolini. Če imate v nogah veliko višinskih metrov in ste v dobri kondiciji, pa lahko že tudi v dveh urah in pol.
Domače dobrote pa niso edino, kar ponuja Pogačnikov dom (2.050 metrov). Od tu se nam odpre fantastičen pogled navzdol na Trento in navzgor proti Razorju (proti severu), Križu in Stenarju (severovzhod) ter Bovškemu Gamsovcu in Pihavcu (jugovzhod), v kotanji levo od koče pa uzremo Srednje Kriško jezero.
Stenar nad srednjim jezerom
Po odmoru vzpon proti Stenarju nadaljujemo čez skalnati teren Kriških podov. Od koče krenemo desno, kaj kmalu pa na prvem razpotju nadaljujemo naravnost oziroma v levo (desno gre pot na Pihavec).
V največ pol ure smo na Stenarskih vratcih (2.180 metrov), kjer se priključi pot od Aljaževega doma v Vratih. Tu bomo prvič uzrli tudi Triglav. Smerne table nas usmerijo proti severu, proti Stenarju in Križu.
Ko pridemo do melišča med omenjenima vrhovoma, se držimo desne strani, kjer se pot na Stenar vije pod jugozahodnimi stenami te mogočne gore. Tu je morda zaradi padajočega kamenja priporočljivo nadeti čelado. Zadnji del poti nas vodi po zelo kamnitem vršnem južnem pobočju. Od koče do vrha je ura in pol do dve uri hoje, ki pa ob osupljivi skalnati pokrajini izredno hitro mine.
Izhodišče: Zadnjica (650 metrov)
Višinska razlika: 1.850 metrov
Čas za vzpon: štiri do šest ur
Zahtevnost: tehnično nezahtevno, delno zahtevno kondicijsko
Stenar je poleti ob koncih tedna zelo obiskan. Kljub kar 2.501 metru.
Nagrada so izjemni razgledi na vse štiri strani neba: Triglav, Razor, Škrlatica, Bovški Gamsovec, Vrata, Kriški podi, Trenta ... Sestop je po isti poti. Nekaj več pozornosti je potrebne takoj na začetku, da res dobro sledimo markacijam, sicer lahko zgrešimo odcep desno z vršnega grebena desno na pot pod jugozahodnimi stenami Stenarja.
Pogled s ptičje perspektive na pode s Pogačnikovim domom in Kriškimi jezeri je na začetnem delu sestopa res nekaj posebnega. Naslednjič pa na Križ!
Pogled s ptičje perspektive na Kriške pode z jezeri in Pogačnikovim domom
Še o kozorogih. Sam nisem imel sreče. Videl nisem niti enega. Morda je bilo preveč ljudi, ker je bil konec tedna in so se že poskrili. Morda bi moral štartati še nekoliko bolj zgodaj (zaspal sem in sem bil na izhodišču šele ob sedmih). Sem jih pa videl na eni od bližnjih gora. In to koliko! Kje? Kako? To razkrijem naslednji petek.
1