Z Dragićem do prekinitve niza porazov

Memi Bečirović, ki kot osmi selektor vodi slovensko košarkarsko reprezentanco, je lahko v mariborski dvorani Tabor uvidel, kako dragocen je za ekipo Goran Dragić. Čeprav goji igro, ki se otepa oklepanja posameznika, pa je imel prav član Phoenixa s svojimi koši, asistencami, pridobljenimi žogami in predvsem hitrim vihtenjem dirigentske palice v rokah ključ do preporoda in prekinitve neugodnega niza pripravljalnih porazov. Nov spodrsljaj bi prav gotovo načel samozavest, ki je letos zaradi odpovedi in slabših klubskih sezon glavnine nosilcev že tako nekoliko skromnejša kot denimo pred EP 2009. Slovenci so po dveh porazih v Vitorii, rezultatsko neuspešni otvoritvi Stožic s Španci in petkovi novozelandski klofuti po dveh podaljških naposled le našli ritem in tudi tekmeca za vrnitev na zmagovite tirnice, na katerih bodo skušali ostati tudi ob nedeljskem soočenju s Srbijo.

A začetek vendarle ni obetal takšnega scenarija. V uvodnih minutah je namreč pogled na igro slovenske reprezentance vzbuja vtis prve pripravljalne tekme po težkih kondicijskih pripravah. Začetna peterka je namreč zaman iskala uigranost, noge so bili težke, roke pa pri metih vse prej kot prožne, kar se je hitro poznali tudi ne semaforju. Rusi, med katerimi je izstopal Vitalij Fridzon, so namreč izkoriščali počasnost in predvsem nedoslednost slovenske vrste v obrambi ter si že do polovice uvodne četrtine priigrali deset točk naskoka (14:4). Prvič na turnirju Adecco je selektor Bečirović tedaj v ogenj Gorana Dragića, ki je igri slovenske vrste nemudoma namenil drugačno noto. Prednost evropskih prvakov iz leta 2007 se je naglo začela topiti kot pohorski sneg ob spomladanski sončnih žarkih. Dragiću, ki je kmalu nanizal 10 točk, pa se je pri polnjenju gostujočega koša pridružil še soimenjak Jagodnik. Mlajši Goran je v 13. minuti s trojko Slovenijo prvič popeljal v vodstvo (22:20), starejši pa je minuto zatem sklenil neverjeten niz 21:3, po katerem so zeleno-beli vodili z rezultatom 25:20. Sledil je ruski odgovor z delnim rezultatom 8:2, nato pa so domačini nov poskus pobega z določnejšo igro vendarle zatrli.

Kljub vodstvu ob polčasu pa trener Bečirović med glavnim odmorom svojim izbrancem prav gotovo ni pel hvalnic. Očitno pa je našel prave besede, saj je Slovenija na čelu z Dragićem, ki je narekoval živahno igro, in razpoloženim Klobučarjem drugi polčas odprla s kar 11:0, tako da je bil David Blatt pri rezultatu 49:32 po manj kot treh minutah igre prisiljen vzeti minuto odmora. S slednjo je resda nekoliko prekinil igro mačke z mišjo, vseeno pa Slovencev ni sklatil z nadzornega stolpa. Čeprav igra izbrane vrste, za katero po petkovi poškodbi ni igral Sani Bečirović, še zdaleč ni bila brezhibna, pa je bila točkovna zaloga skozi celotno tretjo četrtino vseskozi skrbno varovana. V zadnjih deset minut tekme se je Slovenija, pri kateri je selektor poskrbel tudi za nekaj manjših eksperimentov, čemur so pripravljalne tekme pravzaprav med drugim tudi namenjene, tako podala s petnajstimi točkami naskoka (63:48). Ker se razmerje moči v uvodnem delu zadnje četrtine nato ni spremenilo, je lahko ne povsem polna mariborska dvorana videla tudi nekaj več sproščenosti in atraktivnih akcij.

A ko so se Slovenci ob pogledu na ciljno črto nekoliko preveč sprostili in so Rusi dobro minuto pred koncem zaostanek zmanjšali na šest točk (76:70), je Bečirović z minuto odmora vendarle še enkrat posvaril svoje varovance. Opozorilo je zaleglo, preobrat pa je znova preprečil predvsem preudarni in natančni Dragić, ki je tako še enkrat potrdil vlogo ključnega moža, predvsem pa dokazal, da zdravstvene težave niso hujše narave.