Liga NBA
Četrtek, 30. 4. 2020, 11.04
4 leta, 7 mesecev
JERRY KRAUSE
Več kot le mali debelušni negativec iz Jordanove ere
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
1
Jerry Krause: dolgoletni športni direktor Chicago Bulls
Že dobra tri leta pokojni Jerry Krause je v športni zgodovini pustil precej večji pečat, kot bi lahko sklepali ob površnem spremljanju odmevne ameriške dokumentarne nadaljevanke Zadnji ples, ki prikazuje vrhunec in razpad dinastije Chicago Bulls. In kdo pravzaprav je mož, ki je v filmu, za katerega lahko rečemo, da je trenutno edina omembe vredna novost v svetu košarke, večinoma prikazan z negativno konotacijo in odklonilnim odnosom glavnih zvezd na čelu z Michaelom Jordanom?
Zdaj že davnega 27. julija 1992 se je v slačilnici zvezdniške olimpijske selekcije Združenih držav Amerike na olimpijskem turnirju v Barceloni čutil nemir. Pa ne zaradi strahu pred porazom ali notranjih trenj v ekipi, ki se je v zgodovino vpisala kot edino pravo sanjsko moštvo. Toda pred tekmo v skupinskem delu proti Hrvaški sta Michael Jordan in Scottie Pippen soigralcem zabičala, naj tekmečevo sedmico prepustijo njima. To je bil Toni Kukoč, tedaj še član Benettona iz Trevisa, a košarkar, ki ga je Chicago dve leti pred tem izbral na naboru lige NBA in naj bi v prihodnje prišel v vetrovno mesto.
Z agresivno obrambo na stalni meji osebnih napak sta zvezdnika Chicaga Dalmatincu ob slabem metu in kar sedmih izgubljenih žogah dovolila vsega štiri točke v kar 34 minutah. Kot bi mu jasno želela sporočiti, da ne spada v ligo NBA, kar je sicer eden najboljših evropskih košarkarjev že na naslednji medsebojni tekmi in nato tudi v precejšnjem delu kariere v ZDA demantiral. "Tonija imam rad. Bil je odličen soigralec, a način, na katerega nam je bil predstavljen, ni bil pravi," je 28 let pozneje dejal Jordan in priznal, da tekmec pač ni bil Kukoč, temveč Jerry Krause v hrvaškem dresu.
To je zgolj en izsek iz dokumentarne nadaljevanke Zadnji ples, ki ob popolnem športnem zatišju v času koronakrize navdušuje košarkarske navdušence.
Michael Jordan: zvezdnik, okrog katerega je Krause gradil ekipo.
Filmsko pravilo: brez konflikta ni zgodbe
Seveda, če bi mojstrsko delo, pod katerega se je podpisala mreža ESPN, v svet pa ga je poslal Netflix, temeljilo zgolj na zgodbi o uspehu, bi bilo dolgočasno. Zračnih vragolij Michaela Jordana se človek resda nikoli ne naveliča, a po vseh teh desetletjih niso več nič novega. Arhivski in nikoli do zdaj prikazani posnetki so dodana vrednost, toda …
Zato je Zadnji ples potreboval tudi pikantne začimbe. Dennis Rodman s svojim odklonskim življenjem tudi v sezoni vseh sezon pač ni bil dovolj. Tudi Jordanova pričanja o drogi v moštvu Chicaga v njegovi sezoni novinca so zgolj spremljevalni element, vsi tekmeci, vključno z Detroitom, LA Lakers in Utah Jazz, pa stranski igralci. Potreben je bil tudi konflikt. Kot idealen lik zanj se je ponujal dolgoletni športni direktor Chicaga Jerry Krause.
Predvsem v uvodnih delih desetdelne nadaljevanke, ki je v opusteli košarkarski svet v tem obdobju prišla kot naročena, je bil Krause prikazan kot izrazito negativen lik. Dovolj močan učinek so snovalci dosegli že z izpostavljanjem njegove zunanjosti. Ob Jordana, ki je pravi prototip športnega zvezdnika, so postavili precej nižjega možakarja s čezmerno težo, nič kaj urejenim slogom oblačenja in grdim pogledom.
Jerry Krause: vedno brez dlake na jeziku
Kdo osvaja naslove?
A še bolj kot nešportni videz so "negativca" pokopala dejanja. Že omenjeni Kukoč, v katerem je videl rešitev za klub, predvsem pa se je zanj ogreval v času, ko je bil Pippen verjetno denarno najbolj podcenjen zvezdnik lige, je zgolj manjši kamenček v tem mozaiku. Večji kamen spotike sta bila prav Pippen, ki je bil zaradi nezadovoljstva s svojim statusom večkrat na izhodnih vratih Chicaga, in trener Phil Jackson.
Gospodarju prstanov naj bi namreč Krause po dveh zaporednih naslovih in skupno petih v sedmih letih jasno dejal, da bo sezona 1997/98 zanj zadnja. Ker je ob tem Jordan večkrat dejal, da bo v Chicagu igral le še pod Jacksonovo taktirko, je bil Krause označen za krvnika velike dinastije Chicago Bulls.
Krause v filmu nima svojih zaveznikov. Zdi se, kot da je Jordan izkoristil vsako priložnost, da se ponorčuje iz funkcionarjeve zunanjosti. Z bolj resnim obrazom pa govori o njegovih izjavah. Tudi tisti najbolj znameniti. Jerry Krause je nekoč izjavil, da košarkarji in trenerji sami ne osvajajo naslovov prvaka lige NBA. "Osvajajo jih organizacije."
Pravi Jerry Krause
Jerry Krause je v 78. letu starosti za posledicami osteomielitisa in drugih zdravstvenih težav umrl 21. marca 2017. O mrtvih vse lepo. Tega sta se takrat držala tudi Jordan in druščina. Posmrtno je bil sprejet tudi v slovito košarkarsko Hišo slavnih. Pa ne kot "debelušni nebodigatreba s šestimi prstani", temveč nekdo, brez katerega velike dinastije velikega Chicaga ne bi bilo. Morda nepriljubljen, a izjemno pomemben. Pravi strateg iz ozadja, ki resda nikoli ni bil košarkar, a je košarko čutil na prav poseben način. Lobist, diplomat, trgovec.
Michael Jordan je bil edini, ki ga v zvezdniški Chicago ni pripeljal on. A kar dvakrat je Krause okrog enega najboljših košarkarjev vseh časov zgradil najučinkovitejši spremljevalni orkester. Le Jordan in Pippen sta namreč igralska skupna imenovalca vseh šestih zmagoslavij moštva Chicago Bulls (1991-1993 in 1996-1998).
Res je tudi, da je odigral veliko vlogo pri razdiranju zvezdniškega Chicaga leta 1998. Toda več avtorjev trdi, da je s tem le prehitel naravni proces, čeprav se mu nato sestava novega Chicaga na začetku stoletja ni najbolj posrečila.
Arhitekt šampionske ekipe
"Chicago je imel mladega Jordana in enajst igralcev, ki jih ni želel imeti," je o letu 1985, ko je prestopil prag Bikov, nekoč dejal Krause. Njegov prvi šport je bil sicer bejzbol, ki ga je v šolskih letih tudi igral, z njim pa je stik ohranjal še pozneje, ko je že zajadral v košarkarske vode. Kar nekaj časa je bil namreč skavt oziroma oglednik v obeh športih.
Legendarni lastnik Chicago Bulls Jerry Reinsdorf mu je leta 1985 zaupal mesto športnega direktorja. To vlogo je sicer opravljal vse do leta 2003, toda najbolj ga je zaznamovalo obdobje šestih naslovov prvaka. Športna zgodovina mu upravičeno pripisuje pomemben del zaslug.
Bil je tisti, ki je leta 1987 v klub pripeljal Phila Jacksona in ga dve leti pozneje postavil za glavnega trenerja. Istega leta je na naboru lige sklenil kupčijo, po kateri se je Bikom pridružil Scottie Pippen, z njim pa tudi Horace Grant. Ko se je moral leta 1988 zaradi njega od Jordana posloviti Charles Oakley, je bil deležen glasnih kritik. A ko je nato Bill Cartwright upravičil kadrovanje, je bil deležen tudi pohval. Podobnih zgodb je bilo še nekaj. Stacey King, Will Perdue … Gradil je moštvo okrog Michaela Jordana.
Dvojec iz ozadja: Jerry Krause in Jerry Reinsdorf
Arhitekt šampionske ekipe, 2. del
Ko se je "Air Jordan" po treh zaporednih naslovih prvaka in očetovi tragični smrti poslovil od aktivnega igranja košarke ter se v sezoni 1994/95 nato vrnil pod koše, je Krause znova sestavljal. Tedaj drugo šampionsko moštvo. Ron Harper, Toni Kukoč, Steve Kerr, Luc Longley … Na koncu celo Dennis Rodman. Vsak klic je imel svoj namen, vsak košarkar svojo vlogo.
Chicagu je znova uspelo. Še drugič so osvojili tri zaporedne šampionske prstane. Tedaj resda z nekaj notranjimi razpokami. Znova z Jordanom v glavni vlogi. Pa z Jacksonom na klopi. A pečata, ki ga je ob tem prispeval Jerry Krause, ni mogoče izbrisati.
1