Pet legionarjev, pet različnih zgodb

Beno Udrih je v pravkar končanem rednem delu lige NBA našel samega sebe, a je bil njegov Sacramento za kar ducat zmag oddaljen od končnice. V slednjo se v vzhodnem delu presenetljivo ni uvrstil New Jersey, pri katerem je Boštjan Nachbar igral pomembno vlogo. Zato pa so si podaljšanje sezone zagotovili Aleksander Vujačič, ki bo z LA Lakers sodil v ožji krog favoritov za vrh, in pa slovenski centrski dvojec na začasnem delu v Kanadi Radoslav Nesterović - Primož Brezec.

Udrihova sezona

Beno Udrih je sicer kot član moštva San Antonio Spurs užival v trenutkih velikega zmagoslavja, prikazal kopico dopadljivih predstav in prejel kar dva šampionska prstana, vseeno pa ni pretirano trditi, da je šele v dresu Sacramenta našel samega sebe. Čeprav so njegovi "kralji" krepko zaostali za potniki v končnico lige NBA, pa je bila sezona 2007/08 za 25-letnega Savinjčana bržkone prelomna. V prvem delu svoje teksaške epizode je bil sicer nadvse uspešen, njegove predstave so napovedovale solidno ameriško kariero, a igralska krivulja je šla, predvsem po tem, ko je SA Spurs okrepil Nick Van Exel, vidno navzdol. Udrih se je znašel v nemilosti trenerja, zato je dobro vedel, da ga pred novo sezono lahko "reši" le selitev. Prek Minnesote se je podal v Sacramento in v kalifornijski prestolnici doživel svojo košarkarsko katarzo. S pridom je "izkoristil" poškodbo Mika Bibbyja in s samozavestnimi predstavami dokazal, da mu ameriški slog igre nadvse ustreza. Po Bibbyjevi vrnitvi se je njegova vloga za kratko obdobje zmanjšala, a ko so pri Sacramentu prvega organizatorja igre poslali v Atlanto, je glavnino pooblastil znova dobil Udrih. Slednji je tako v večjem delu sezone vihtel dirigentsko palico "kraljev" in bil na kar 51 tekmah član prve peterke. Za primerjavo; v San Antoniu mu je bila ta vloga dodeljena šestkrat v treh letih. Tudi njegovi ključni statistični izkupički so bili boljši kot v zadnjih dveh sezonah skupaj, s čimer so se njegove delnice ob vrnitvi na trg prostih igralcev krepko povzpele.

Kalifornijski "staroselec"

Nesojeni slovenski reprezentant Aleksander Vujačič (Losa Angeles Lakers) je sicer šele minuli mesec dopolnil 24 let, vseeno pa ima za seboj že štiri sezone v ligi. Oziroma, štiri redne dele, saj bo letos z najuspešnejšim moštvom zahodnega dela visoko meril tudi v končnici. Prav dejstvo, da ima 'Saša' vidno vlogo pri klubu, ki z novo sanjsko navezo Kobe Bryant – Pau Gasol meri nadvse visoko, priča o njegovi kakovosti. Vujačić namreč še zdaleč ni "zelenec za odpadne minute", temveč nadvse pomemben člen legendarnega trenerja Phila Jacksona. Pravi adut s klopi za rezervne igralce, ki lahko z domiselnimi individualnimi prispevki igri drugega najuspešnejšega moštva v zgodovini lige doda svežino in širino. V pravkar končanem rednem delu je na parketu v povprečju prebil slabih 18 minut in v tem času z dokaj natančnim metom z razdalje podvojil svoj strelski prispevek iz zadnje sezone. Zapomnili so si ga predvsem pri Torontu in Denverju, saj je obojim "natresel" zanj rekordnih 22 točk.

Nesterovićeva preobrazba

Na zadnji februarski dan je na tekmi Toronto – Indiana Radoslav Nesterović v pičlih štirih minutah dosegel vsega dve točki. Že dva večera zatem je bil kapetan slovenske izbrane vrste s 16 točkami v 27 minutah drugi strelec kanadskega moštva. Prelomnica v sezoni. Trener Sam Mitchell je uvidel, da velja mesto v udarni peterki in kajpak tudi zajeten odmerek minut nameniti slovenskemu centru. Rašo se je prebudil in bil v sklepnem delu rednega dela sezone bržkone v življenjski formi. Če je do konca februarja vsega šestkrat presegel dvomestno število točk, kar dvanajstkrat pa se ob skromni minutaži ni vpisal niti med strelce, pa je v marčevskem in aprilskem delu sezone veljal za enega najbolj udarnim mož Toronta. Ob zglednih strelskih dosežkih je poosebljal tudi prevlado pod košem in s tem izboljšal svoje statistične kazalce. Tako je bila to ena boljših sezon najbolj izkušenega slovenskega legionarja onstran Atlantika, pri čemer pa je jasno, da bi bila slika še lepša, če bi upoštevali zgolj Ljubljančanove predstave po "preobrazbi". A mladi očka bo imel v končnici vsekakor še dovolj priložnosti za dokazovanje.

Kot ptiček brez gnezda

Med slovenskimi košarkarji ima vsekakor daleč najmanj razlogov za zadovoljstvo Primož Brezec. Zadnja tekma v sezoni, v kateri je igral kar 23 minut, dosegel 7 točk ter ujel pet odbitih žog, žal, ne more biti ogledalo sezone. Slednje kaže precej slabšo in nič kaj zavidanja vredno sliko. Potem ko je ugnal zdravstvene težave, je 216 cm visoki Primorec kar "pokal" od želje in volje po dokazovanju. Potreboval je le pravo okolje. Kmalu je spoznal, da Charlotte Bobcats, kljub lepim spominom na dve izjemno kakovostni sezoni, ni pravi klub. Po selitvi v Detroit si je ob pogledu na centrsko nič kaj dobro zapolnjen seznam igralcev obetal postopen napredek in uveljavitev v vrstah nekdanjih prvakov. A tudi ta zgodba ni dolgo trajala. Na 20 tekmah je sicer dobil skromno priložnost, toda v povprečju manj kot šestih minutah ni uspel pokazati vsega, kar zna. Tudi selitev v Toronto mu ni prinesla olajšanja. Epizodne vloge in čakanje na priložnost ga seveda ne morejo spraviti v optimistično razpoloženje. Ob tem pa je bržkone jasno, da tudi v končnici ne more računati na svoje minute. Trije klubi, bore malo priložnosti.

"Sosed" brez končnice

Če bi pred sezono iskali Slovenca, ki bi, realno gledano, lahko največ pričakoval, bi bil to bržkone Boštjan Nachbar. A sezona se ni izšla v skladu z Dravograjčanovimi načrti. Predvsem ekipni neuspeh je vsekakor krepka zaušnica. New Jersey ni in ni našel poti do učinkovite in kohezivne igre. Ekipa, za katero so ob Bokiju sezono začeli zvezdniki Richard Jefferson, Vince Carter in Jason Kidd (sedaj Dallas), se je seveda spogledovala z visokimi cilji. Vsega 34 zmag in konec sezone že po 82 tekmah bi tako v zgodbo o velikem neuspehu vključil sleherni opazovalec ameriškega košarkarskega dogajanja. Kaj pa Nachbar? Statistično gledano je bila to zanj najučinkovitejša sezona v šestletni poklicni karieri. Vnovič je dokazal, da se lahko v napadu s hitrostjo in za svojo višino dokaj natančnim metom kosa s tekmeci. Pogrešal pa je večjo stabilnost, tako v minutaži kot v formi.