Petek, 18. 9. 2020, 13.03
4 leta, 2 meseca
PO DRUGI ZMAGI MIAMI HEAT
Gogi vse bolj spominja na zlatega kapetana z EuroBasketa 2017
"Ne zanima ga osebna statistika. On pač želi zmagovati," o Goranu Dragiću, ki je bil s 25 točkami prvi strelec Miamija in s sedmimi točkami v zadnjih minutah junak druge zmage nad Bostonom (106:101; skupno 2:0), pripoveduje Jimmy Butler, ki zase pravi, da je njegov "brat Zoki".
Ko so se številni slovenski košarkarski navdušenci spominjali zlatega EuroBasketa 2017, od katerega so v četrtek minila tri leta, sta osrednja igralska protagonista carigrajske pravljice premikala nove mejnike. Luka Dončić je namreč v domovini izvedel, da je kot prvi Slovenec tudi uradno postal član prve peterke lige NBA. V zvezdniški zasedbi, saj mu družbo med elito delajo še LeBron James, Giannis Antetokounmpo, James Harden in Athony Davis. Za nameček v zgolj drugi sezoni, pri vsega 21 letih ter ob jasnih napovedih o svetli prihodnosti.
Njegov reprezentančni "cimer" Goran Dragić pa medtem blesti v končnici in igra, vsaj na klubski ravni, košarko svoje kariere. Novo poglavje nove Disneyjeve pravljice je koseški zmaj spisal v noči na petek, ko ni bil zgolj prvi strelec Miamija ob zmagi nad Bostonom, temveč tudi jeziček na tehtnici v zadnji četrtini. Dovolj pove podatek, da jih je od zadnjih 11 točk Miamija sam prispeval kar sedem.
"On je zmagovalec. On je moj. Zoki in Gogi. To sva on in jaz. Tako naju kličejo. Resnično sem vesel, da je v naši ekipi. Gre za neverjetno pametnega igralca. Ne zanima ga osebna statistika. Želi pa zmagovati. Vsi se zgledujemo po njem. Vso sezono se trudi, da je vse na svojem mestu. On je vodja. Ob njem se vsi počutimo dobro," je po tekmi soigralca hitel hvaliti Jimmy Butler.
Kot zlati kapetan
Na 11 tekmah končnice ob desetih zmagah Dragić v dobrih 35 minutah v povprečju dosega 22,2 točke, 4,5 skoka in 4,6 asistence ter je kot po pravilu med ključnimi možmi Miamija. Čeprav bi igro trenutno najbolj vroče ekipe v ligi NBA težko primerjali s Slovenijo na EuroBasketu 2017, pa Gogijeve vodstvene vloge vse bolj spominjajo na njegovo carigrajsko remek delo.
Predvsem zaradi "branja" tekem in prilagajanja ekipi. Če je kot kapetan slovenske reprezentance uvidel, da mora biti kohezivni element slačilnice ter prvi strelec, in začutil, na kakšen način vključevati mladega Dončića, se kot dirigent Miamija spretno prilagaja soigralcem.
Ko je, na primer, v predhodnih tekmah začutil Butlerjev navdih, se mu je preprosto umaknil oziroma mu celo pomagal pri osvobajanju napadalnega prostora. V drugi tekmi konferenčnega finala pa je sam prevzel vlogo eksekutorja. Tudi tekmovalna iskra v njegovih očeh kaže na neverjetno odločnost, obenem pa se v svojem slogu brani središčne vloge.
Še dolga pot do svetega grala
"V ekipi ni izrazitega posameznika z velikim egom. Vsi želimo igrati kot ekipa. Tudi tokrat. Duncan Robinson je bil odličen v prvem polčasu. Nato je izstopil Bam Adebayo. Ob koncu pa smo iskali prednost v obrambnih menjavah. Jimmy Butler resda ni imel pravega občutka, a je z dvema ukradenima žogama prispeval izjemen delež," o ekipni moči Miamija razmišlja slovenski organizator igre.
Kako celostno je v mislih predan seriji z Bostonom, razkrivajo prav njegovi medijski nastopi. V le-teh ne trosi klasičnih puhlic, temveč nehote kaže na pronicljivi miselni tok. Ob tem navaja strateško vodenje in pragmatične zamisli trenerja Erika Spoelstre, ki je pravi mojster prilagoditev, kot udarno moč pa osvetljuje še odlično ekipno komunikacijo.
"Smo osredotočeni. Vsak od nas ve, kaj mora storiti," pravi Gogi, ki se seveda dobro zaveda, da bo odlične predstave s soigralci zares osmislil le ob dveh dodatnih zmagah nad Bostonom. Priložnost za tretjo se ponuja v noči na nedeljo. Ni pa skrivnost, da Dragiću in soigralcem misli že švigajo tudi proti velikemu finalu in lovu na košarkarski sveti gral.
2