Luka Dončić
Ponedeljek, 16. 3. 2020, 4.00
4 leta, 8 mesecev
Intervju z Memijem Bečirovićem, trenerjem kitajskega košarkarskega kluba Jiangsu Dragons
Na Kitajskem se stvari iz dneva v dan bolj normalizirajo, zato se slovenski trener vrača
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
2
Memi Bečirović je že vse od leta 2015 trener na Kitajskem. V Slovenijo je v času kitajskega novega leta prišel na obisk, nato pa ostal vse do danes. A se mora zdaj vrniti.
"Nekaj igralcev in tudi moj prevajalec so bili bolni. Prevajalec je celo po bolnišnicah hodil. Dejal sem mu, naj gre, ker je imel vročino in je kašljal. A takrat sploh nismo vedeli, da je kakšen virus," se slovenski košarkarski trener Memi Bečirović spominja na dogodke, preden je na Kitajskem, kjer je trener Jiangsu Dragons, izbruhnil koronavirus. "Če imaš virus, ti dajo na vrata plombo. Le smeti daš lahko pred vrata. Hrano naročiš in ti jo prinesejo," še dodaja.
Na Kitajskem so imeli v košarkarskem prvenstvu 21. januarja zadnji krog pred njihovim novim letom, ki ga praznujejo 22. januarja. Takrat je Memi Bečirović za kratek čas odpotoval na oddih k družini v Slovenijo, a se je vse skupaj zavleklo za dva meseca. Prvotno bi se moral vrniti 27. januarja, vendar so mu nato zaradi koronavirusa vrnitev prestavljali. Zdaj je prišlo sporočilo, da se mora vrniti, ker se stanje na Kitajskem umirja.
Na Kitajskem je videti, da se stvari glede koronavirusa nekoliko umirjajo. Ali imate kakšna navodila vašega delodajalca Jiangsu Dragons?
Zdaj moram nazaj. Konec tega tedna. Povezave so sicer slabše, saj vozi tako rekoč le Air China, medtem ko imajo preostale letalske družbe preklic poti na Kitajsko do konca marca. Zahteval sem, da mi uredijo direktno linijo iz Frankfurta v Šanghaj in da me v približno 300 kilometrov oddaljeni kraj, kjer sem trener, nato odpeljejo z avtom.
Ali to pomeni, da se bo liga nadaljevala?
Po nekaterih informacijah naj bi se v začetku aprila. Vse tujce kličejo, da se vrnejo. Tam moramo biti 14 dni prej, ker moramo biti v karanteni. Moja ekipa trenira, tisti kitajski košarkarji, ki so že bili v karanteni. Zame bo to pomenilo, da bom ob prihodu na Kitajsko najprej 14 dni v karanteni v stanovanju.
Kakšno pa je stanje na Kitajskem v tem trenutku?
Vse skupaj se bolj odpira. Šole sicer še ne, zato pa že nekatere restavracije. Verjamem, da bi lahko čez približno tri tedne oziroma nekje sredi aprila nadaljevali ligo. Prej dva meseca ni bilo nič. Iz dneva v dan se stvari normalizirajo. Verjamem, da bi lahko čez tri tedne začeli ligo.
Kaj pravijo vaši stiki na Kitajskem?
V Pekingu je grški trener in se noče vračati. Jaz sem starosta na Kitajskem, že peto sezono. Sprašujejo me, ali grem ali ne oziroma kaj se dogaja. Vračam se. S klubom sem v stiku. Imam določene prijatelje, znance, ki niso povezani s košarko in mi sporočajo, kako je in kaj se dogaja.
Gre na bolje, zelo. Iz dneva v dan je boljše. Do konca marca bom v karanteni, potem se vrnem v dvorano. Do konca rednega dela imamo še 16 krogov in končnico. Govori se, da bi morda turnirsko organizirali vse skupaj.
V kolikšni meri vam je bilo neprijetno v državi, kjer se je koronavirus razširil?
Niti mi ni bilo. Tako ali tako sem bil v najhujšem delu. Vedno se ti porodi vprašanje, kateri dan je to bilo, kdaj se je začelo. Nekaj igralcev in tudi moj prevajalec so bili denimo bolni. Prevajalec je celo po bolnišnicah hodil. Dejal sem mu, naj gre, ker je imel vročino in je kašljal. A takrat sploh nismo vedeli, da je kakšen virus. Šel je v bolnišnico, ker mu je padla odpornost, bil je na infuziji. Normalno je, da zdaj razmišljaš, vrtiš film nazaj, da se ti nekako svita, kdaj je morda vse skupaj bilo. Tudi sam sem bil nekoliko bolan. A sem na tekmah prebolel vse skupaj. Ženi sem razlagal, da imam malce vročino – okoli 37,5. Nisem se ulegel, ker sem imel tekme. Na Kitajskem igramo vsaka dva dneva. Spijemo kakšno viljamovko in je to to (smeh, op. a.).
Njegov košarkar v klubu je tudi srbski igralec Miroslav Raduljica.
Kako je pri vaših tujcih? V vašem klubu je srbski košarkar Miroslav Raduljica ter Američana. Ali je kaj strahu?
Pri njih je. Ni jim vseeno. Zdaj je še pri nas težava, ker ne veš, ali greš ali ne. Veliko kontrol je namreč. Na Kitajsko leti le Air China, vse preostale velike družbe so do konca marca prekinile. Tudi Kitajci dosti nadzirajo. Na letalu te držijo, potem te ob prihodu na letališče testirajo, izpolnjuješ formularje. Odpeljejo te do stanovanja. Določajo rizične skupine. Najbolj rizični so tisti iz Italije, Francije, Japonske, Amerike. Na letališču ti dajo barvno nalepko in te tako razvrstijo. Prav tako te nadzorujejo doma, ko si sprva v 14-dnevni karanteni. Striktni so. Če imaš virus, ti dajo na vrata plombo. Le smeti daš lahko pred vrata. Hrano naročiš in ti jo prinesejo.
Ali so tudi kazni, če se ne držijo tega protokola?
Verjetno so. Več je strahu kot denimo pri nas.
Kako pa je sicer na Kitajskem, ko ni virusa? V klubu ste vse od leta 2015, kar je lepo obdobje.
Zadovoljen sem. Malce je res sicer daleč in mi je vsako leto težje. Pogodbo imam še za naslednje leto. Vse težje mi je sicer iti. A to rad delam in moram delati. Če zmagam, sem še toliko bolj vesel (smeh, op. a.).
Tudi na Kitajskem že nosijo Dallasov dres s številko 77, ki ga ima sicer Luka Dončić.
Ste kaj spremljali slovensko košarkarsko reprezentanco, ko ste bili v Sloveniji?
Ko so bili fantje v Mariboru, sem šel obiskat Trifunovića (Rado Trifunović, op. a.) in trenerski štab. Težko je. Ne krivim nobenega. Hudič je ta spor med Evroligo in Fibo. Ne moreš najboljših izbrati. Potem je premalo časa, da bi vse uigral. To sta dva pomembna dejavnika. Če gledamo evropsko prvenstvo 2017, potem je jasno, da ni bilo osrednjih košarkarjev – Gorana Dragića, Luke Dončića, Anthonyja Randolpha, Gašperja Vidmarja konec koncev. Ni bilo niti Zorana Dragića. Kaj imaš za zamenjavo? Tistim, ki so zdaj igrali, je dosti lažje, če so oni zraven. Ker je osredotočenost na mojstre in imajo potem več prostora. Vsakemu, ki bo prišel v takšen položaj, je težko. Čarobne palčke ni. Najlažje je obdolžiti. A bolje en mrtev kot 12 ranjenih oziroma ranjena celotna Slovenija (smeh, op. a.)
Na Kitajskem so nori na košarko, zlasti na ligo NBA. Zaradi Yaa Minga se je tam pred leti navdušenje nad to ligo dvignilo. Ali je tudi njih Luka Dončić kaj prevzel?
NBA je neprestano prisotna, evropska košarka nič. Veš, da spremljajo Luko. Za zadnje obdobje ne vem, kako je bilo. Vendarle je bil vmes vikend All-Star in kazal je nore partije, ko sem bil v Sloveniji. Ko sem gledal tekme, pa sem videl, da jih dosti nosi dres Dallasa s številko 77. Popularen je. Vsi smo ponosni nanj.
2