Prolog in Vršič bosta določila zmagovalca 20. dirke Po Sloveniji

Seveda organizatorji dirke predolgo skrivajo podrobnosti glede trase dirke in imen ekip, katerih kolesarji bodo nastopili na dirki. Informacije sicer počasi curljajo v javnost. Na spletnih straneh ekip s Pro Team licenco (19 ekip) imata le italijanska ekipa Lampre-Merida in avstralska ekipa Orica-GreenEdge dirko Po Sloveniji v svojem koledarju. Ker ne moremo pisati o tem, katere kolesarje lahko pričakujemo na dirki, se lahko ozremo v preteklost dirke in njeno zgodovino. Dejstvo je, da bi dirka, ki je bila prvič na sporedu leta 1993, že lani morala praznovati 20. jubilej, a dirka leta 1997 zaradi finančnih težav ni bila organizirana. Sprva je bila dirka organizirana v začetku maja, a je dirka v zadnjih letih redno na sporedu dober mesec dni pozneje. Za zmago v skupnem seštevku na etapni kolesarski dirki je najbolj pomembno, da si dober kronometrist in odličen hribolazec. In prav kronometer in vožnja v klanec sta tudi značilnosti dirke Po Sloveniji. V preteklosti je prav Vršič velikokrat odločil zmagovalca dirke. Zadnjič so se kolesarji vzpeli na gorenjski prelaz leta 2009, ko je bil cilj etape po 229 kilometrih v Beljaku. Do zdaj je bil devetkrat cilj etape na Vršiču, kar pomeni, da bo letos desetič. Prvič je bilo to leta 1994, nazadnje pa pred šestimi leti (1994, 1999, 2000, 2001, 2003, 2004, 2005, 2006 in 2007). Bo pa letos vzpon na Vršič na sporedu že štirinajstič.

Lani se je prvič zgodilo, da je v vsej 19-letni zgodovini dirke Po Sloveniji bil kronometer tisti, ki je zadnji dan dirke potrdil skupnega zmagovalca dirke. Etapno zmago je slavil Kristijan Koren, medtem ko je Jani Brajkovič za 12 sekund ugnal Italijana Domenica Pozzoviva in zmagal v skupnem seštevku dirke. Že prva dirka Po Sloveniji leta 1993 se je začela s pet kilometrov dolgim prologom v Novem mestu. Zmage se je veselil Gorazd Štangelj. Nato je bil v tretji etapi na sporedu še 48 kilometrov dolg kronometer v Krškem. Takrat je bil najhitrejši Robert Pintarič. Leta 1994 je bil na sporedu sedem kilometrov dolg gorski kronometer, katerega zmagovalec je postal Nemec Tobias Steinhauser. Sledil je še 40 kilometrov dolg kronometer v Novi Gorici, ki je pripadel Martinu Hvastiji. Pintarič je zmagal tudi leta 1995, ko je bil v Krškem na sporedu 24 kilometrov dolg kronometer ter leta 1996, ko je bil slednji na sporedu v Radencih (30 kilometrov). Leta 1998 je tri kilometre dolg prolog v Ptuju pripadel Nemcu Olafu Pollacku. V tretji etapi je bil nato na sporedu še 18 kilometrov dolg kronometer v Krškem. Zmago je slavil Valter Bonča, ki je takrat nastopal za Perutnino Ptuj. Na šesti dirki Po Sloveniji leta 1999 je bil prvič na sporedu le 2,5 kilometra dolg prolog v Novi Gorici. Najhitreje je s traso opravil Boštjan Mervar, ki je s sedmimi etapnimi zmagami še vedno rekorder po številu zmag na edini slovenski etapni dirki. Leta 2000 je dva kilometra dolg prolog v Novem mestu pripadel tedaj Madžaru (zdaj Francozu) Laszlu Bodrogiju.

Leta 2001 je bil drugič v zgodovini dirke na sporedu gorski kronometer. 16 kilometrov dolgo traso med Zrečami in Roglo je najhitreje prekolesaril Rus Faat Zakirov. Leta 2002 je bil 13 kilometrov dolg kronometer na sporedu v Ptuju. Zmagal je Dean Podgornik. Dirka naslednjih osem let (2003–2010) ni imela na sporedu kronometra, ki je bil vnovič uveden predlani. Na sedem kilometrov dolgi trasi v Ljubljani se je zmage veselil Robert Vrečer. "Ura resnice", kot tudi imenujemo posamično vožnjo na čas, od kolesarja zahteva veliko moči v nogah, pravilno razporeditev moči za ves nastop, dober položaj na kolesu in dobro psihološko pripravo. Tisti, ki vse našteto imajo in znajo to povezati v celoto, so najboljši kolesarji v tej disciplini.