Matej Mohorič
Nedelja, 15. 10. 2023, 14.53
1 leto
Matej Mohorič bo prihodnjo sezono nastopil tudi na dirkah v disciplini gravel
"Osel gre samo enkrat na led, jaz sem šel dvakrat, tretjič zagotovo ne več"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,78
Matej Mohorič je napovedal, da bo v prihodnji sezoni nastopil tudi na dirkah v disciplini gravel, kjer bo ponosno razkazoval mavrično majico svetovnega prvaka.
"Naslov svetovnega prvaka v disciplini gravel je moja najodmevnejša zmaga v tej sezoni," pravi slovenski kolesarski mojster Matej Mohorič, ki je deset let po naslovu svetovnega prvaka med mlajšimi člani že tretjič oblekel mavrično majico. Glede na to, da prve in druge, za najboljšega med mladinci (2012) in mlajšimi člani (2013), ni oblekel nikoli več, v tretje ne bo storil enake napake. "Osel gre samo enkrat na led, jaz sem šel dvakrat, tretjič zagotovo ne več," se je pošalil Mohorič in napovedal, da ga bomo v mavričnem dresu svetovnega prvaka zagotovo še videli. "Nastopil bom na nekaj gravel dirkah, z ekipo se moramo samo dogovoriti, na katerih."
Čeprav je že udeležba Mateja Mohoriča na svetovnem prvenstvu v disciplini gravel pred natanko tednom dni v Benečiji marsikoga presenetila, kaj šele zmaga in naslov svetovnega prvaka, pa je sam nastop na prvenstvu, tudi na pobudo opremljevalca koles Merida, v mislih imel že od začetka sezone.
Matej Mohorič o tem, zakaj je bila zmaga na SP v gravelu tudi zanj presenečenje (video: STA):
"Tudi zame je bila zmaga po eni strani presenečenje, saj si nisem upal napovedati uspeha. Na taki dirki sem nastopil prvič, sem pa že od malih nog ogromno kilometrov prevozil na takih cestah in imel to v krvi, a sem vseeno ves čas mislil, da imajo tisti, ki se s to disciplino ukvarjajo tako resno, da si s tem služijo kruh, takšno tehnično prednost pred nami, ki izkušenj z dirk po brezpotjih in makadamskih poteh nimamo, da nimam možnosti za vidnejši uspeh. A sem hitro, že po nekaj minutah dirke, začutil, da tekmeci vendarle nimajo tako velike prednosti pred mano, in ugotovil, da sem tudi sam tehnično zelo soliden in da je tudi medalja realno dosegljiva. Vedel sem tudi, da je moja pripravljenost še vedno na vrhunskem nivoju, in želel sem si kronati sezono," je ob robu sprejema v Šenčurju, kjer si je z družino ustvaril dom, čeprav sam večino leta preživi v Monaku ali na dirkah po tujini, razlagal član ekipe Bahrain-Victorious.
O konkurenci in slavnih imenih na startni listi ni razmišljal
O konkurenci na sami dirki ni razmišljal, ne o Špancu Alejandru Valverjedu, ki se je lani upokojil kot cestni kolesar in je zdaj povsem posvečen dirkanju na makadamu, ne o Belgijcu Woutu Van Aertu, ki je izjemen na vseh podlagah, ampak se je raje osredotočil samo nase in na svoje kolo.
"Poskušal sem čim bolj raziskati ozadje, kakšno opremo dati na kolo, koliko napolniti gume, katere prenose izbrati, čim več ljudi, ki jih poznam in jim zaupam, sem vprašal za njihovo mnenje in se nato odločil na podlagi lastne presoje, nikakor pa se nisem obremenjeval z rezultatom," je poudaril Mohorič.
Prispevek Damjana Medice za Planet TV
Uresničitev otroških sanj
Ko so ga z belgijske televizije na startu vprašali, kakšni so njegovi cilji, je dejal, da ne bo presenečen, če bo pristal na 56. mestu, niti ga ne bo presenetilo, če bo zmagal. In ko je zmagal in še tretjič v karieri oblekel mavrično majico, je bila to zanj uresničitev otroških sanj, kajti od nekdaj si je želel dirkati izven cest.
Tokrat so bili občutki povsem drugačni kot pred desetimi oziroma 11 leti, ko je naslov svetovnega prvaka osvojil prvič (leta 2012 med mladinci) in leto pozneje uspeh še pri mlajših članih. "Ko sem oblekel svojo prvo mavrično majico, so se ustvarile sanje, v nedeljo pa sem sanje izpolnil. Zdaj jih moram samo še na cesti," je namignil Mohorič in dal vedeti, da si želi kariero dopolniti z naslovom svetovnega prvaka na cestni dirki tudi med člani.
To je že tretja mavrična majica za Mohoriča.
V sezoni 2024 tudi na gravel dirke
Zanimivo je, da je Mohorič prejšnji dve mavrični majici oblekel le enkrat, na dan, ko ju je dosegel, če odmislimo medijske obveznosti in druženje z navijači. Bo svojo tretjo mavrično majico oblekel še kdaj?
"Osel gre samo enkrat na led, jaz sem šel dvakrat, tretjič zagotovo ne več. Naslednje leto bom zagotovo še oblekel mavrično majico," je odgovoril na vprašanje Sportala. "Nastopil bom na nekaj gravel dirkah, z ekipo se moramo samo še dogovoriti, na katerih. Opremljevalec koles Merida je zelo zainteresiran za to. Iz ozadja sem izvedel, da so bile govorice, da bi že letos v določeni meri morali voziti svetovno serijo gravela, a so se nekako iz tega izmuznili, no, drugo leto se z mavrično majico prav gotovo ne bodo," se je nasmejal Moho.
Mohoričev kolesarski oče in trener v Kolesarskem klubu Kranj Matjaž Zevnik je bil prisoten ob vseh treh mavričnih majicah.
Skupna točka vseh treh mavričnih majic: Matjaž Zevnik
Skupna točka vseh treh majic je poleg Mohoriča tudi njegov dolgoletni trener in kolesarski oče iz Kolesarskega kluba Kranj Matjaž Zevnik. "Res je, z Matjažem sva ponovno začela sodelovati pred dvema letoma. Matjaž je sam ponudil, da če želim, mi je pripravljen nuditi spremstvo na treningih v Sloveniji, občasno me spremlja tudi v tujini. Ko je on z mano, se lahko res osredotočam samo na to, kar je moje delo, za vse ostalo poskrbi Matjaž."
Zahtevno, sproščeno in zelo atraktivno
Mohorič se je še enkrat zazrl v nedeljsko preizkušnjo in izpostavil, da je dirka na makadamu precej zahtevnejša, kot je dirkanje na cesti. "S povsem fizičnega vidika je bila ta dirka težja od katerekoli klasike, ki sem jo kadarkoli odpeljal. Ne samo letos, ampak kadarkoli."
Izpostavil je tudi atraktivnost tekmovanja. "Že samo dejstvo, da na dirki na makadamu za elitno kategorijo startajo amaterski kolesarji, ki se na dirko kvalificirajo skozi dirke gran fondo tekom leta, kaže na to, da gre za zelo atraktiven format dirke. To v praksi pomeni, da če bi imel defekt, bi se zelo hitro znašel med kolesarji iz amaterskih kategorij, kar se mi zdi zelo zanimivo."
Mohorič se je v petek v Šenčurju družil z navijači.
"Tudi vzdušje je drugačno, precej bolj je sproščeno kot na cestnih dirkah, fotografiranje in avtogrami pred startom so nekaj običajnega. Si pa predstavljam, da bo v prihodnosti tudi ta šport zamenjal pot, da bo postal bolj profesionalen, saj zelo eksponentno pridobiva na popularnosti. Vse več ljubiteljev kolesarstva vozi po makadamu, saj se tako umaknemo s prometnih cest na brezpotja ali manj obljudene ceste, kjer je varnejše. Tudi to je neka nova dimenzija kolesarjenja."
Igra preživetja
Pojasnil je še, da je taktika na dirki v gravelu povsem drugačna kot na cesti. "Vse skupaj je obrnjeno na glavo. Startati moraš na polno in braniti svojo pozicijo v glavnini proti tistim, ki prihajajo iz ozadja. Prej ko slej se namreč cesta zooža ali gre za ožji makadam ali odsek, kjer je steza, pešpot, kjer je najhitrejša linija samo ena, zato ves čas poteka borba na vso moč, kdo bo vozil v ospredju. Če voziš v ospredju, vidiš linijo in se lahko izogneš nevarnostim, kot so kamni, skale in druge ovire, ki bi ti lahko povzročile defekt ali drugo mehansko okvaro. Če si v ozadju, pa vse to tvegaš."
"Tudi zavetrje se pozna bistveno manj kot na cesti, saj so hitrosti nekoliko nižje, sam format dirke pa je tak, da spodbuja start na vso moč. Startne številke se določijo vnaprej, glede na število točk. V prvi vrsti startajo tekmovalci z gravel tekmovanj, v drugi vrsti z vseh ostalih UCI tekmovanj - na gravel tekmovanja prihajajo kolesarji iz vseh disciplin, tako iz cestnega kot gorskega kolesarstva, in tudi tiste točke se upoštevajo. Najboljši startajo spredaj. Tudi tisti, ki so nekoliko bolj v ozadju, niso nič manj vredni, tudi oni zmorejo voziti pol ure, uro ali uro in pol na vso moč, preden jih 'odreže' in jim zmanjka moči. In tisti čas se precej potrudijo, da bi bili pred tabo, še posebej na tehničnih odsekih.
Skratka, dirka se na vso moč, potem pa proti koncu to postane dirka na izločanje, vse je precej intenzivnejše kot na cesti. Skratka, brez igric, brez predigre, brez držanja nazaj, ni tako kot na cesti, kjer je šele na koncu pomembno, kdo je najboljši, na makadamu gre na vso moč od starta do cilja, preživijo pa tisti, ki pač preživijo."
Dirka svetovnega prvenstva na makadamu ni bila test vzdržljivosti, ampak uživanje na kolesu, pravi Mohorič. "Moram priznati, da sem v nedeljo res, res užival na kolesu in nisem razmišljal o rezultatu. Proga je bila tako lepa, da sem si rekel, da je to zame plačan kolesarski izlet, za nameček sem imel še super podporo ob trasi, če bi potreboval bidon ali bi imel defekt. Skratka, samo užival sem na kolesu."
Ob koncu sezone vedno v najboljši formi
Da je kljub koncu sezone še vedno v izjemni formi, ga ni presenetilo. "Vedel pa sem, da sem vrhunsko pripravljen. Ne vem, zakaj, ampak že kot otrok sem bil vedno najboljši ob koncu sezone. To lahko potrdi tudi Matjaž (Zevnik, op. p.). Očitno je moje telo ustvarjeno tako, da čez vso sezono nekako absorbira ves trud in prevožene kilometre. Na koncu sezone sem bil vedno vrhunski."
Za Mohoričem je tako še ena izjemno uspešna sezona, ga je pa presenetila odmevnost naslova svetovnega prvaka v disciplini gravel.
"Če bi me vprašali na startu, bi dirko v gravelu po pomembnosti postavil nekje med etapno zmago na Touru in zmago na Dirki po Poljski, ki je dirka svetovne serije, če pa me vprašate zdaj, je zmaga v gravelu kilometer pred etapno zmago na Touru. Zmaga in naslov svetovnega prvaka v gravelu neverjetno odmevata, tudi s strani naših partnerjev je bil res ogromen odziv, vsi so navdušeni. Gre za disciplino, ki je res strmo v porastu, za kolesa gravel vlada res noro veliko povpraševanja. Ljudje ugotavljajo, da je bolj luštno tam, ker ni ceste, avtomobilov in prometa. Če se voziš po pameti, ni nevarno."
Zdaj je pred njim nekaj dopusta. Za rojstni dan, ki ga praznuje 19. oktobra (star bo 29 let), se odpravlja na daljši oddih v tujino, novembra bo v Londonu gost prireditve Rouleur Live, konec meseca pa se vrača v Monaco, kjer se bo pripravil na novo sezono. Decembra ga že čakajo ekipne priprave v Španiji.
Preberite še:
