Nekaj zgodovinskih dejstev o Giru

1. Prvi tujec, ki je slavil na Giru, je bil Hugo Koblet. Švicar je na dirki slavil leta 1950. Na Giru sta poleg njega slavila še dva Švicarja: Carlo Clerici in Tony Rominger.

2. Prva posamična vožnja na čas, ki v zadnjem desetletju kroji skoraj vsako veliko etapno dirko, je bila na Giru na sporedu že leta 1933. Takrat je na 62 kilometrov dolgi trasi od Bologne do Ferrare slavil Alfredo Binda.

3. V dosedanjih izvedbah dirke je približno 340 različnih italijanskih kolesarjev slavilo etapno zmago na Giru. Italijani so doslej slavili 1192 etapnih zmag medtem, ko so jih Belgijci na 2. mestu slavili 151.

4. Leta 1954 je bil na sporedu najdaljši Giro doslej. Na 4337 kilometrov dolgi dirki je kot drugi tujec slavil Carlo Clerici. Najdaljša etapa od Catanzara do Barija je bila dolga 352 kilometrov.

5. Italijan Mario Cipollini je kolesar, ki je dosegel največ etapnih zmag na Giru. Z neverjetnimi 42. zmagami je le za eno etapno zmago premagal Alfreda Bindo, ki je slavil 41 etapnih zmag. Tretje mesto z 31. etapnimi zmagami drži Learco Guerra.

6. Španec Alberto Contador je leta 2008 prekinil enajstletni niz zmagovalcev, ki prihajajo iz Italije. Pred tem je leta 1996 slavil Rus Pavel Tonkov.

Triperesna deteljica: Binda - Coppi - Merckx

7. Belgijec Eddy Merckx je kolesar, ki je na Giru največ etap kolesaril v majici vodilnega v skupnem seštevku. V rožnati majici je belgijska kolesarska legenda kolesaril kar 79 etap. Sledi Alfredo Binda, ki je bil odet v rožnato na 61. etapah.

8. Doslej ni še noben Slovenec oblekel rožnate majice vodilnega na Giru. Prav tako Slovenec še ni dosegel etapne zmage na Giru. Jani Brajkovič je kolesaril v zlati majici vodilnega na Vuelti.

9. Od Američanov so v rožnatem kolesarili le trije: Christian Vandevelde, Silvano Contini ter Andrew Hampsten.

10. Leta 1928, ko je Alfredo Binda slavil tretjo zmago na Giru, je bilo na štartu dirke kar 298 kolesarjev.

11. Leta 1924 je na dirki nastopila tudi ženska. Alfonsina Strada je bila zaradi časovne zapore v etapi od l'Aquile do Perugie diskvalificirana. Vseeno je dirko po zaslugi sponzorja, ki je organizatorjem dobro plačal za njen nastop v zadnjih štirih etapah, končala. Do cilja je prikolesarilo le 30 udeležencev.

12. Andrew Hampsten je edini Severni Američan, ki je slavil na Giru (1988). Poleg tega, da je devet dni kolesaril v rožnati majici vodilnega, je slavil tudi dve etapni zmagi. Leto kasneje je Giro končal na 3. mestu.

13. Trije kolesarji so uspeli kar petkrat slaviti na Giru: Alfredo Binda, Fausto Coppi in Eddy Merckx.

14. Leta 1914 je bila povprečna etapa na Giru dolga kar 407 kilometrov. Tistega leta so bile le tri etape krajše od štiristotih kilometrov, a nobena ni bila krajša kot 328 kilometrov.

15. Vodilni v skupnem seštevku dirke v rožnati majici vodilnega kolesari že vse od leta 1931. Rožnate so namreč časopisne strani italijanskega športnega časnika Gazzetta dello Sport, ki je sponzor dirke.

16. Leta 1912 je na dirki nastopilo le 56 kolesarjev, kar je najmanj doslej.

17. Skoraj 2400 kolesarjev je v 92. zgodovini dirke vsaj enkrat nastopilo na Giru. Med njimi je bilo tudi 15 Slovencev.

18. Približno 77 etap Gira se je končalo v Milanu. Sledi Rim s 46. etapnimi cilji ter Napoli z 41. etapnimi cilji.

19. Izmed 15. Slovencev le Zoran Klemenčič (trije nastopi) in Valter Bonča (1 nastop) nista uspela vsaj enkrat prikolesariti do cilja dirke. Bonča je leta 1994 odstopil v zadnjem tednu dirke zaradi slabokrvnosti.

20. Brutalno leto 1914 smo že omenili. Tega leta je v cilj dirke uspelo prikolesariti le 8 kolesarjev. Časovna razlika med prvim in osmim v skupnem seštevku je znašala več kot 17 ur.

21. Nagradni sklad prvega Gira je znašal 25 lir. Luigi Ganna, ki je slavil na prvi izvedbi Gira, je domov odnesel 5.32 lire.

22. Prvi televizijski prenos Gira v živo so italijanski gledalci ugledali leta 1953.

23. Na prvih petih dirkah po Italiji o zmagovalcu dirke ni odločal skupni čas vseh etap ampak je o zmagovalcu dirke odločalo število doseženih etapnih zmag.

24. Organizatorji Gira so si na prvih izvedbah dirke prizadevali, da bi bila dirka ekipna preizkušnja. Leta 1912 so tako zmagovalci Gira postali Carlo Galetti, Giovanni Micheletto in Ebarardo Pavesi (Team Atala).

25. Prvi kolesar, ki je na Giru dvakrat osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja (do 25 let), je bil Rus Vladimir Poulnikov. Kolesar, ki je na Giru slavil tri etapne zmage, je belo majico najboljšega mladega kolesarja osvojil leta 1989 in 1990.

Indurian in Contador edina Španca uspešna na Giru

26. Na Giru je leta 1989 zablestel tudi Slovenec Jure Pavlič. Ljubljančan, ki je takrat nastopal za profesionalno ekipo Carrera, je kot prvi v zgodovini Gira osvojil modro majico, ki je bila namenjena zmagovalcu Intergira. Ta razvrstitev je bila na Giru na sporedu med leti 1989 in 2005. Skozi celotno dirko je bil v vsaki etapi približno na polovici le te leteči cilj, na katerem so prvim kolesarjem zabeležili čas, ki so ga nato seštevali. Pavlič je bil veliko etap v ubežni skupini in je tako osvojil to lovoriko, ki jo je v letu 2006 zamenjala kombinacijska razvrstitev. Za Pavličem sta takrat drugo in tretje mesto v tej razvrstitvi osvojila Laurent Fignon ter Claude Criquelion.

27. Edina dva kolesarja, ki jima je doslej uspelo osvojiti 'trojno krono' v kolesarstvu v istem letu, sta Eddy Merckx in Stephen Roche. Merckx je leta 1974 uspel slaviti na Giru, Touru ter na cestni dirki svetovnega prvenstva. Leta 1987 je to uspelo le še Rocheu.

28. V dosedanjih 92. izvedbah Gira sta na njej uspela slaviti le dva španska kolesarja. Dvakrat je to uspelo Miguelu Indurainu (1992 in 1993) ter leta 2008 Albertu Contadorju.

29. Doslej najmanjša razlika med prvim in drugim kolesarjem v skupnem seštevku Gira znaša 11 sekund. Toliko je leta 1948, po 4059 kilometrih v 19. etapah, med seboj ločilo zmagovalca Fiorenza Magnija ter drugouvrščenega Ezia Cecchija.

30. Najdaljši uspešen solo pobeg v zgodovini Gira je leta 1976 uprizoril Antonio Menendez. Španec je sam prekolesaril vseh 222 kilometrov 11. etape.

31. Najmlajši zmagovalec Gira je leta 1940 postal Fausto Coppi. Na dan skupne zmage je bil star 20 let, 8 mesecev in 25 dni. To je bila njegova prva od petih skupnih zmag na Giru.

32. Giro doslej ni bil na sporedu le med obema svetovnima vojnama. Prvič je bilo to med leti 1915 in 1918 ter nato med letom 1941 in 1945.

33. Italijan Carlo Oriani, ki je slavil na Giru leta 1913 je preminul v prvi svetovni vojni.

34. Rim je mesto, ki je v vsej zgodovini Gira gostil največ etapnih štartov. Teh se je doslej nabralo že 56.

35. Prevlada Alfreda Binde, ki je na Giru slavil v letih 1925, 1927, 1928, 1929 ter 1933, je bila tako velika, da so mu organizatorji dirke leta 1930 plačali 22.500 lir, da ni nastopil na dirki.

Saronni je imel najvišjo povprečno hitrost

36. Alfredo Binda je kolesar, ki je v zgodovini Gira dosegel največ etapnih zmag na eni sami dirki. Leta 1927 je Binda na Giru, ki je imel 15. etap slavil kar 12. etapnih zmag. Preostale tri so slavili Domenico Piemontesi, Arturo Bresciani in Giovanni Brunero.

37. Alfredo Binda ima v lasti tudi rekord po številu zaporednih etapnih zmag na eni dirki. Leta 1929 je slavil osem zmag zapored.

38. Če bi na prvih izvedbah Gira o zmagovalcu skupnega seštevka odločal skupni čas in ne število etapnih zmag bi zmagovalec prvega Gira leta 1909 postal John Rossignoli.

39. Najkrajši Giro doslej je bil na sporedu leta 1909, ko so kolesarji v 8. etapah prekolesarili 2245 kilometrov.

40. Samo štirim kolesarjem je doslej uspelo, da so v majici vodilnega kolesarili od prve pa do zadnje etape Gira. Prvi, ki mu je to uspelo, je bil leta 1919 Canstante Girardengo. Naslednji je bil leta 1927 Alfredo Binda. Nato je preteklo skoraj pol stoletja, da je ta dosežek leta 1973 uspel Eddyu Merckxu. Zadnji takšen junak je bil leta 1990 Gianni Bugno.

41. Leta 2005 je Brett Lancaster potreboval le 81 sekund, da je osvojil rožnato majico vodilnega v skupnem seštevku. Avstralec je slavil na le 1,15 kilometra dolgem prologu v Reggio Kalabriji, kar je bila doslej najkrajša etapa v zgodovini Gira.

42. Najvišje uvrščeni kolesar v skupnem seštevku lanskega Gira, ki bo nastopil na letošnjem Giru je Carlos Sastre (Cervelo Test Team). Španec, je lanski Giro končal na 3. mestu, skoraj štiri minute za zmagovalcem (Denis Menčov).

43. Belgijec Eddy Merckx bi bil lahko edini kolesar s šestimi zmagami na Giru, če bi lahko do konca oddirkal Giro leta 1969. Zanj je bila usodna 17. etapa, ko je direktor dirke Vincenzo Torriani celo prestavil štart etape za pol ure zaradi njega. Čakali so namreč na dovoljenje Italijanske kolesarske zveze, da Merckx, ki je bil pozitiven na fencamfamin, lahko nadaljuje z dirko. Merckxu, ki je bil v majici vodilnega v skupnem seštevku, so prepovedali nadaljevati z nastopom na dirki.

44. Največjo povprečno hitrost Gira ima v lasti Italijan Giuseppe Saronni, ki je slavil leta 1979. Slednja je znašala 38,937 kilometra na uro.

Valjavec najvišje v skupni razvrstitvi

45. Na Giru je doslej nastopilo 15. Slovencev: Vinko Polončič, Primož Čerin, Jure Pavlič, Valter Bonča, Martin Hvastija, Gorazd Štangelj, Andrej Hauptman, Tadej Valjavec, Zoran Klemenčič, Martin Derganc, Uroš Murn, Dean Podgornik, Boštjan Mervar, Jani Brajkovič in Jure Golčer.

46. Najvišjo uvrstitev v skupnem seštevku je lani dosegel Tadej Valjavec, ki je dirko končal na 8. mestu.

47. Edini slovenski zmagovalec etape na eni izmed tritedenskih etapnih dirk (Giro, Tour, Vuelta) je Borut Božič, ki je lani slavil etapno zmago na Vuelti.

48. Slovenci so se morali doslej na Giru zadovoljiti z drugim mestom v etapi Tadeja Valjavca ter Zorana Klemenčiča ter tretjim mestom v etapi, ki so ga dosegli Andrej Hauptman, Uroš Murn ter Tadej Valjavec.

49. Poleg Valjavca, ki je osvojil tudi 4. mesto v etapi, so se morali s tem nehvaležnim mestom na Giru zadovoljiti tudi Primož Čerin, Martin Hvastija in Zoran Klemenčič.

50. Nizozemcem je uspelo, da v letu 2010 gostijo štart kar dveh velikih etapnih kolesarskih dirk. Giro se bo v soboto pričel v Amsterdamu ter Tour 3. julija v Rotterdamu.