Na domačem terenu podiral stranske cilje, a ostal brez glavne trofeje

"Etapa je bila res težka. Na progi je bilo veliko krajših klancev, na Kozjanskem, za katere večina sploh ni vedela, da so. Italijani so se kar naprej pritoževali in se šalili, češ kakšen gratis klanec, no, pa je prišel tudi tisti pravi," je ob prihodu skozi cilj, potem ko se je končno nadihal zraka, za Sportal spregovoril Klemen Štimulak, kolesar novomeške Adrie Mobil.

"Bolje bi bilo, če ne bi vedel, kaj me čaka"

Na 3. kraljevi etapi, ki je speljana po trasi, ki predstavlja Štimulakov trenažni teritorij, je osvojil dva gorska cilja II. kategorije in sicer tistega na Padeškem Vrhu (125,4 km) in na Velikem Tinju (160,7 km) ter gorski cilj III. kategorije na Košnici (31,8 km). "Čeprav sem najprej mislil, da je bolje, če progo poznam, sem si na koncu rekel, da bi bilo bolje, če ne bi vedel, kaj me čaka," se je namuznil Štimulak, ki se je zasledovalcem vdal šele nekaj kilometrov pred ciljem 192 kilometrov dolge etape, ki je vodila od Rogaške Slatine do Treh Kraljev.

"Z 80 odstotkov težko preklopiš na 95"

"Ko sem dva ovinka nižje v gozdu videl, da se mi kolesarji približujejo, sem popustil. Po tako dolgem pobegu je težko zamenjati ritem. Lahko dolgo voziš na 80 odstotkih, ne moreš pa kar naenkrat preklopiti na 90 ali 95 odstotkov, takrat si moraš preprosto priznati, da ne gre. Poznalo se je, da je bil pobeg res dolg, na koncu so mi pošle moči," je priznal 23-letni Štajerec, ki še danes zjutraj ni vedel, kako dobro je pripravljen.

Hvala bogu za bolezen, končno si je lahko odpočil

Po državnem prvenstvu v vožnji na čas na začetku junija, kjer je Štimulak zasedel 2. mesto, je zbolel in si vzel nekaj časa za počitek, kar pa se je izkazalo za dokaj posrečeno potezo. "Poskusil sem se sestaviti, morda je ta premor celo dobrodošel, saj sem se končno lahko malo odpočil," je dejal Štimulak, ki je na uvodnem kronometru letošnje dirke Po Sloveniji osvojil 13. mesto, na 2. etapi od Ribnice do Kočevja pa je bil 47.

"Kadar manj treniram, lahko precej hitro odpeljem kratke razdalje, nisem pa tako vzdržljiv. To se je videlo tudi včeraj, ko nisem mogel slediti na klanec," je omenil Štimulak.

"Naša taktika je bila, da gre nekdo od nas v beg in da po predzadnjim gorskim ciljem na ravnini pred Slovensko Bistrico počakamo na Radoslava Rogino, in če se bo dobro počutil, ga potegnemo čim višje pod klanec. Takrat sem videl, da nihče ni bil toliko močan, da ga ne bi mogel premagati, no, zadnjih 50 metrov pa smo samo šprintali."

Bodoči radiolog na "pavzi"

Za najbolj klasično vprašanje na svetu, kaj počne, ko ne kolesari, si je simpatični Štajerec moral vzeti bistveno več časa za razmislek, kot pa na vprašanja o njegovi kolesarski službi. "Hm. Moral bi opraviti še kak izpit, pa mi ne uspe," je priznal študent radiologije. In kje je našel prav radiologijo?

"Vedno sem bil bolj len za šolo in ko so mi rekli, da bom kot radiolog imel bonificiran delovni staž in več dni dopusta, nisem okleval. Takoj sem zagrabil. Rekel sem si, to je zame in sem se vpisal. Glavna težava tega študija pa je, da je ogromno vaj in prakse, po novem Bolonjskem sistemu je treba vse to usklajevati, in s tem imam kar nekaj težav. Predavanja in vaje trajajo skozi cel dan in treba se je odločiti. In nekaj je moralo izviseti," pravi kolesar iz Dobrne pri Celju, ki si je vzel leto za študijsko "pavziranje."