Zvone Šuvak: Igranje za lastno državo je nekaj posebnega

"Vsako prvenstvo ima čisto svojo zgodbo, igralcu pa se v spomin najbrž vedno najbolj vtisne prvo. Zame je bilo to leta 1979, ko sem kot mladenič zaigral za reprezentanco Jugoslavije na prvenstvu v Španiji in takoj postal najboljši strelec. Nagrado za ta dosežek mi je takrat izročil sam španski kralj Juan Carlos, za katerega takrat niti nisem dobro vedel, kdo je. Ko pa se sedaj spominjam tega, pa me navdaja z velikim ponosom," se je na pot spominov za Sportal podal 51-letni Jeseničan, ki bo s 129. doseženimi goli za vedno zapisan kot najboljši hokejski napadalec jugoslovanske reprezentance, za katero je odigral 155 tekem in nastopil na devetih svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu.

"Prvenstva so bila izjemno zanimiva, igrali smo v deželah kot so Španija, Koreja, Japonska in tudi v naši reprezentanci se je menjalo veliko igralcev, pa čeprav je bilo jedro večinoma sestavljeno iz jeseniških hokejistov. To so seveda lepi spomini, nam je še zaupal Šuvak, ki je leta 1991 igral na svetovnem prvenstvu skupine B, ki je potekalo v Ljubljani in na Bledu, še zadnjem v dresu nekdanje skupne države: "Nato se je Slovenija odločila za samostojno pot in čeprav proti Jugoslaviji nimam nič, je bilo igranje za lastno državo nekaj prav posebnega. Spomnim se sploh prvih tekem slovenske reprezentance, ko niti še nismo bili priznani kot država in smo se dvakrat pomerili z Avstrijo. To je bilo na nek način tudi pogumno dejanje."

O olimpijskih igrah in krizi morale

Leta 1984 je zimske olimpijske igre gostilo Sarajevo, Šuvak pa je seveda nastopal za jugoslovansko hokejsko reprezentanco. Ta je na turnirju igrala prav zaradi organizacije iger, sicer ni sodila med najboljše. Pa lahko tudi slovenska vrsta nekoč zaigra na največjem svetovnem športnem dogodku? "Slovenija nima možnosti za organizacijo olimpijskih iger, vseeno pa mislim, da se je naša hokejska reprezentanca nanje sposobna uvrstiti. Zakaj pa ne? Pojavlja se generacija mladih hokejistov, ki bi lahko čez 3 ali 4 leta dozoreli in se končno uvrstili med osem najboljših reprezentanc sveta. To nam ni nikoli uspelo, prav tako ne kasnejšim slovenskim reprezentancam, a vse mora biti enkrat prvič. Seveda tu ne gre zgolj za sposobnosti, potrebna je tudi sreča," pravi nekdanji hokejist, ki je v profesionalni karieri igral za Kranjsko goro, Jesenice, Vojvodino in Bled.

Šuvak je hokej igral v času, ko je za ta šport v teh krajih resnično vladala prava evforija in so dvorane večinoma pokale po šivih. Dandanes takšnega odziva gledalcev žal ni več, o razlogih za to pa Šuvak meni: "To je posledica stanja, ki je ne le v športu ampak praktično povsod. Gre za nekakšno čudno krizo morale, kjer se ves čas osredotoča le na negativno. Na državo bi morali biti ponosni, kakršna koli že je, saj je izbirati ne moremo. V kolektivnih športih se fantje in dekleta vendarle borijo za Slovenijo. To ni tako kot pri individualnih, ko je denimo medalja Petre Majdič le njena. Prav zato si ekipe zaslužijo podporo, tudi ko jim ne gre."

Risom bo uspel ponoven preboj med elito

Čeprav na svetovnem prvenstvu v Ljubljani slovenska vrsta zmaguje, te zmage niso lahke. Vseeno pa večjega dvoma o zmagovalcu turnirja pri Šuvaku ni: "Generacija se je morala zamenjati. Ti, ki so v reprezentanci, pa so pokazali, da znajo igrati. Svetovna prvenstva pa le niso kot kakšna ligaška tekmovanja, kjer si lahko nekaznovano privoščiš tudi kakšen poraz. Tu so trdi in visoko motivirani tekmeci, s katerimi ni lahko igrati, tudi, če so na papirju morda precej slabše rangirani. Fantje igrajo odlično in tekma proti Madžarski bo res velik derbi. Prepričan sem, da bo našim na koncu uspela uvrstitev v elitno divizijo. Če pa se vrnemo za trenutek k navijačem, pa je tu še vprašanje, kako bodo podporniki Slovenije preglasili Madžarske, ki jih bo po mojih podatkih v Hali Tivoli kar 2000?"

Trenutno sta na vrhu razpredelnice najučinkovitejših strelcev prvenstva prav mlada jeseniška hokejista Žiga Jeglič in Rok Tičar, kar je za športnega direktorja Železarjev tudi posebno zadovoljstvo. "To je še en dokaz več, da je tudi jeseniški klub na pravi poti. Priložnost je treba dati mladim, ti so prihodnost. Tudi za ceno naših rezultatov v ligi EBEL so si ti mladeniči nabrali izkušnje, ki jih sedaj izkoriščajo v reprezentanci. To me res silno veseli in navdaja s ponosom, pa tu ne gre le za jeseniško mladino, v reprezentanci so se izkazali drugi perspektivni mladci, kot so Urbas, Pance, Goličič, Gregorc ..."